Kazalec predstavlja povprečno razpoložljivi dohodek gospodinjstva po vrstah dohodka, po dohodkovnih razredih (kvintilih) in po statističnih regijah ter zgornjih mejah dohodkovnih razredov. Prikazuje tudi zmožnosti varčevanja in investiranja gospodinjstev ter prag tveganja revščine.

Denarni razpoložljivi dohodek gospodinjstva obsega neto dohodke vseh članov gospodinjstva (iz zaposlitve, vključno z nadomestilom za prehrano in prevoz na delo, iz samozaposlitve, pokojnine, nadomestila za brezposelnost, nadomestila za bolniško odsotnost, štipendije, družinske in socialne prejemke, obresti, dividende, denarne transferje, prejete od drugih gospodinjstev), od katerih se odštejejo transferji, plačani drugim gospodinjstvom, ter davek na premoženje, vključno z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tako izračunanemu denarnemu dohodku se prišteje tudi del dohodka v naravi (boniteta za uporabo službenega avtomobila za zasebne namene in del vrednosti lastne proizvodnje samozaposlenih, tj. vrednost izdelkov, prenesenih v gospodinjstvo iz lastne delavnice, podjetja ali trgovine).

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je dohodek, ki ostane gospodinjstvom po poplačilu vseh obveznosti. Gospodinjstva ga namenijo ali za nakupe ali za varčevanje ali pa naložbe.

Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev po vrstah dohodka

Dve tretjini razpoložljivega neto dohodka gospodinjstev predstavlja dohodek iz dela, pokojnine predstavljajo dohodek dobri petini gospodinjstev, desetina prejema družinske in socialne prejemke, preostalih finančnih virov je okoli 2 %. Podatki SURS kažejo, da je bil dohodek iz dela v prvih treh letih opazovanega obdobja 2008-2018 najvišji in je začel rahlo upadati po letu 2012. Nato pa je bil razpoložljivi dohodek iz dela gospodinjstev v Sloveniji v 2018 že petič zapored nekaj višji kot v prejšnjih letih z deležem 65,7 %, kar je enako kot leta 2011. Družinski in socialni prejemki so leta 2008 predstavljali 10,7 % dohodka gospodinjstva, dosegali deleže okrog 11 % v obdobju med 2010 in 2013, nato pa začeli upadati in v letu 2018 pristali pri najnižji stopnji 9,9 %. Pokojnine so v opazovanem obdobju ves čas rahlo rasle iz deleža 20 % prihodkov gospodinjstev leta 2008 do 22,2 % leta 2018. Prav tako so ves čas rahlo naraščali drugi dohodki (1,4 % leta 2008 ter 2,2 % leta 2018), pri čemer pa je zabeležen najvišji delež leta 2016 s 3 %. (Drugi dohodki so npr. dohodki iz kapitala, razlika med prejetimi in danimi transferji med gospodinjstvi, dohodki otrok, davek na premoženje, razlika med doplačili in vračili dohodnine.)

Porazdelitev razpoložljivega dohodka gospodinjstev po dohodkovnih razredih

V opazovanem obdobju desetih let (2008-2018) se razpoložljivi dohodek v vseh petih kvintilnih razredih ohranja sorazmerno enak. Seveda je najnižji v 1. kvintilnem razredu (10%) in najvišji v 5. kvintilnem razredu (34,5%) – podatki so za leto 2018.

Zgornje meje dohodkovnih razredov (EUR)

Zgornja meja dohodkovnih razredov letnega dohodka na člana gospodinjstva je bila leta 2008 za 1. kvintni razred 4.874,00 eur, za 2. kvintni razred 6.186,00 eur, za 3. razred 7.583,00 eur in za 4. kvintni razred 9.708,00 eur; peti razred ni omejen navzgor. Leta 2018 je bila zgornja meja 1. dohodkovnega razreda 6.087,00 eur, za 2. kvintni razred 7.733,00 eur, za 3. razred 9.359,00 eur in za 4. kvintni razred 11.873,00 eur; peti razred ni omejen navzgor. Zgornja meja dohodkovnih razredov se je v desetih letih povišala. Podatek tudi kaže, da je razlika med zgornjo mejo 1. in 4. dohodkovnega razreda skoraj dvakratna.

Letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev po statističnih regijah

Leta 2018 je bil povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstev v Sloveniji 9.333,00 eur. Tako v Sloveniji kot v vseh statističnih regijah razpoložljivi dohodek gospodinjstev ves čas rahlo raste. Leta 2018 je bil najvišji v osrednji Sloveniji, 10.222,00 eur, najnižji pa v Pomurski statistični regiji, 8.571,00 eur. Nekoliko nad slovenskim povprečjem je leta 2018 razpoložljivi dohodek gospodinjstev zabeležen v Jugovzhodni Sloveniji (9.417,00 eur), Gorenjski (9.509,00 eur) in Obalno-kraški (9.8181,00 eur) statistični regiji. Leta 2018 bil v Vzhodni kohezijski regiji nižji (8.873,00 eur) kot v Zahodni (9.869,00 eur).

Prag tveganja revščine

Prag tveganja revščine je leta 2005 za enočlansko gospodinjstvo znašal 5.278,00 eur, leta 2018 pa 7.946,00 eur. Za dvočlansko gospodinjstvo (2 odrasli osebi) je prag tveganja revščine znašal 7.917,00 eur in leta 2018 11.919,00 eur. Za štiričlansko gospodinjstvo (2 odrasli osebi + 2 otroka, mlajša od 14 let) je leta 2005 prag tveganja revščine znašal 11.085,00 eur in leta 2018 16.687,00 eur.

Prag tveganja revščine se rahlo dviguje. Prag tveganja revščine je opredeljen s 60 % mediane ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev.

Varčevanje in investiranje gospodinjstev

Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je na splošno višja od stopnje investiranja. Iz podatkov v časovni vrsti od 1995 do 2015 sledi, da je bila stopnja varčevanja najvišja v obdobju med 2005 in 2009, ko je dosegla najvišjo stopnjo z 16,4 %, nato je začela rahlo upadati in se je lani ustalila pri 12,5 %. Podoben trend je v opazovanem časovnem obdobju opaziti pri investicijah, kio so po letu 2012 dosegle najnižje stopnje; 2015 so znašale 5,7 %, denimo leta 1995 pa 8,8 %.

Nekatere države članice EU so sprejele tudi ukrepe za spodbujanje dolgoročnega varčevanja in naložb gospodinjstev. V nekaterih državah so bile sprejete pokojninske sheme s samodejnim članstvom. Druge so uvedle namenske varčevalne račune za podporo financiranju dolgoročnih naložbenih projektov z (državno) zajamčenim stalnim donosom in v nekaterih primerih z določenimi davčnimi ugodnostmi. Sredstva na teh računih se nato vlagajo v javno koristne projekte, kot so bolnišnice, socialna stanovanja in univerze.

Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, je pomemben izvajalec politike na področju varstva okolja v Sloveniji. Nudi subvencije in ugodne kredite za okolju prijazne naložbe, kot so prehod na obnovljive vire energije, učinkovita raba energije, ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami ter trajnostna mobilnost. V okviru Eko sklada deluje tudi ENSVET, mreža neodvisnih strokovnjakov in energetskih svetovalcev, ki nudijo celovite rešitve in pomoč pri naložbah. Pri njih se lahko naročite tudi na brezplačno energetsko svetovanje. 

Povprečno 233 EUR je v 2015 porabilo vsako gospodinjstvo v Sloveniji za oskrbo z vodo, povprečno 147 EUR na gospodinjstvo za zbiranje odpadkov, povprečno 64 EUR na gospodinjstvo za zbiranje odpadne vode, povprečno 1.537 EUR na gospodinjstvo za električno energijo, plin in druga goriva in povprečno 1.574 EUR na gospodinjstvo za goriva za osebne avtomobile.

Gospodinjstva predstavljajo pomemben člen v verigi potrošnje, saj so ravno gospodinjstva tisti potrošniki, ki imajo zadnjo besedo pri vsakodnevni izbiri izdelkov in storitev. Kot posamezniki ali kot gospodinjstva vplivamo na okolje z našimi odločitvami o tem, kje in kako bomo živeli, kaj bomo jedli, kje bomo delali, kako bomo preživljali prosti čas, koliko in s čim se bomo prevažali, kaj in koliko bomo nakupovali. Seveda je izbor le-teh že v mnogočem pogojen z obstoječimi danostmi (prometna infrastruktura, poselitev, oddaljenost delovnih mest in trgovin ipd.), vendar je tudi znotraj obstoječega mogoče najti bolj uravnotežen način življenja. Postajamo izrazito potrošniška družba, saj je potrošnja postala naš način življenja, nakupovanje pa obred. Trajnostna potrošnja se tiče našega življenjskega sloga. Spreminjanje sedanjih ne-trajnostnih vzorcev življenja, obnašanja, ravnanja in vrednot je eden ključnih pogojev za trajnostni razvoj.