Kazalec predstavlja povprečno razpoložljivi dohodek gospodinjstva po vrstah dohodka, po dohodkovnih razredih (kvintilih) in po statističnih regijah ter zgornjih mejah dohodkovnih razredov. Prikazuje tudi zmožnosti varčevanja in investiranja gospodinjstev ter prag tveganja revščine.

Denarni razpoložljivi dohodek gospodinjstva obsega neto dohodke vseh članov gospodinjstva (iz zaposlitve, vključno z nadomestilom za prehrano in prevoz na delo, iz samozaposlitve, pokojnine, nadomestila za brezposelnost, nadomestila za bolniško odsotnost, štipendije, družinske in socialne prejemke, obresti, dividende, denarne transferje, prejete od drugih gospodinjstev), od katerih se odštejejo transferji, plačani drugim gospodinjstvom, ter davek na premoženje, vključno z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tako izračunanemu denarnemu dohodku se prišteje tudi del dohodka v naravi (boniteta za uporabo službenega avtomobila za zasebne namene in del vrednosti lastne proizvodnje samozaposlenih, tj. vrednost izdelkov, prenesenih v gospodinjstvo iz lastne delavnice, podjetja ali trgovine).

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je dohodek, ki ostane gospodinjstvom po poplačilu vseh obveznosti. Gospodinjstva ga namenijo ali za nakupe ali za varčevanje ali pa naložbe.

Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev po vrstah dohodka

Dve tretjini razpoložljivega neto dohodka gospodinjstev predstavlja dohodek iz dela, pokojnine predstavljajo dohodek več kot  petini gospodinjstev, družinski in socialni prejemki se rahlo znižujejo in so leta 2021 predstavljali 7,8 % razpoložljivega dohodka, preostalih finančnih virov je okoli 2 %. Podatki SURS kažejo, da je bil dohodek iz dela v prvem  letu opazovanega obdobja, 2008,  najvišji in je dosegel najnižjo raven v letu 2014, nato pa začel rahlo naraščati. Družinski in socialni prejemki so leta 2008 predstavljali 10,7 % dohodka gospodinjstva, dosegali deleže okrog 11 % v obdobju med 2010 in 2013, nato pa začeli upadati in v letu 2021 pristali pri najnižji stopnji 7,8 %. Pokojnine so v opazovanem obdobju ves čas rahlo rasle iz deleža 20 % prihodkov gospodinjstev leta 2008 do 22,5 % leta 2021. Prav tako so ves čas rahlo naraščali drugi dohodki (1,4 % leta 2008 ter 2,7 % leta 2021), pri čemer pa je zabeležen najvišji delež leta 2020 s 3,3 %. (Drugi dohodki so npr. dohodki iz kapitala, razlika med prejetimi in danimi transferji med gospodinjstvi, dohodki otrok, davek na premoženje, razlika med doplačili in vračili dohodnine).

Porazdelitev razpoložljivega dohodka gospodinjstev po dohodkovnih razredih

V opazovanem obdobju (2008-2021) se razpoložljivi dohodek v vseh petih kvintilnih razredih ohranja sorazmerno enako visok. Seveda je najnižji v 1. kvintilnem razredu (10 %) in najvišji v 5. kvintnem razredu (34 %) – podatki so za leto 2021.

Zgornje meje dohodkovnih razredov (EUR)

Zgornja meja dohodkovnih razredov letnega dohodka na člana gospodinjstva je bila leta 2008 za 1. kvintni razred 4.874,00 eur, za 2. kvintni razred 6.186,00 eur, za 3. razred 7.583,00 eur in za 4. kvintni razred 9.708,00 eur; peti razred ni omejen navzgor. Leta 2021 je bila zgornja meja 1. dohodkovnega razreda 7.184,00 eur, za 2. kvintni razred 9.026,00 eur, za 3. razred 10,975,00 eur in za 4. kvintni razred 13.980,00 eur; peti razred ni omejen navzgor. Zgornja meja dohodkovnih razredov se je v opazovanem obdobju poviševala, razen v obdobju po recesiji med leti 2013 in 2015. Podatek tudi kaže, da je razlika med zgornjo mejo 1. in 4. dohodkovnega razreda skoraj dvakratna.

Razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva po statističnih regijah (po socialnih transferjih)

Tako v Sloveniji kot v vseh statističnih regijah razpoložljivi dohodek gospodinjstev ves čas rahlo raste, z nekaterimi manjšimi izjemami. Leta 2021 je bil povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva v Sloveniji 10.989,00 eur. Vendar se je najmanj povečal v Posavju in Zasavju in prvič v vseh letih opazovanja je bil zaznan upad razpoložljivega dohodka v Goriški in Obalno-kraški regiji.

Prag tveganja revščine

Prag tveganja revščine je leta 2005 za enočlansko gospodinjstvo znašal 5.278,00 eur, leta 2021 pa 9.249,00 eur. Za dvočlansko gospodinjstvo (2 odrasli osebi) je prag tveganja revščine znašal 7.917,00 eur in leta 2021 13.847,00 eur. Za štiričlansko gospodinjstvo (2 odrasli osebi + 2 otroka, mlajša od 14 let) je leta 2005 prag tveganja revščine znašal 11.085,00 eur in leta 2021 19.423,00 eur.

Prag tveganja revščine se ves čas rahlo dviguje. Prag tveganja revščine je opredeljen s 60 % mediane ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev.

Varčevanje in investiranje gospodinjstev

Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je na splošno višja od stopnje investiranja.

Potrošnja gospodinjstev se je v letih 2014–2019 povečevala, v letu 2020 pa so se izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo glede na leto 2019 nominalno znižali za 10,3 % (ali za 2,6 mrd. EUR). To je bilo največje znižanje doslej in prvo po letu 2013. Ključni dejavnik za to so bili ukrepi za zajezitev širjenja virusa, saj so gospodinjstva nakupe nenujnih in trajnejših proizvodov in storitev, ki so jih prvotno nameravala opraviti v tem obdobju, morala zaradi zaprtja preložiti. Gospodinjstva so hkrati z izrednim upadom potrošnje močno povečala varčevanje. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila v letu 2020 rekordno visoka, 25,1-odstotna (dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 znaša 13,6 %), in za 11,7 odstotne točke višja kot v letu 2019. Povečanje stopnje varčevanja v celotnem letu 2020 je bilo največje povečanje doslej. Vendar podatki za leto 2021 kažejo že nekoliko nižjo stopnjo varčevanja, kar je očitno posledica »milejših« ukrepov zaradi pandemije. In tudi nekoliko povečano stopnjo naložb v primerjavi z letom 2020.

Politični okvir

Nekatere države članice EU so sprejele tudi ukrepe za spodbujanje dolgoročnega varčevanja in naložb gospodinjstev. V nekaterih državah so bile sprejete pokojninske sheme s samodejnim članstvom. Druge so uvedle namenske varčevalne račune za podporo financiranju dolgoročnih naložbenih projektov z (državno) zajamčenim stalnim donosom in v nekaterih primerih z določenimi davčnimi ugodnostmi. Sredstva na teh računih se nato vlagajo v javno koristne projekte, kot so bolnišnice, socialna stanovanja in univerze.

Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, je pomemben izvajalec politike na področju varstva okolja v Sloveniji. Nudi subvencije in ugodne kredite za okolju prijazne naložbe, kot so prehod na obnovljive vire energije, učinkovita raba energije, ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami ter trajnostna mobilnost. V okviru Eko sklada deluje tudi ENSVET, mreža neodvisnih strokovnjakov in energetskih svetovalcev, ki nudijo celovite rešitve in pomoč pri naložbah. Pri njih se lahko naročite tudi na brezplačno energetsko svetovanje.

Gospodinjstva predstavljajo pomemben člen v verigi potrošnje, saj so ravno gospodinjstva tisti potrošniki, ki imajo zadnjo besedo pri vsakodnevni izbiri izdelkov in storitev. Kot posamezniki ali kot gospodinjstva vplivamo na okolje z našimi odločitvami o tem, kje in kako bomo živeli, kaj bomo jedli, kje bomo delali, kako bomo preživljali prosti čas, koliko in s čim se bomo prevažali, kaj in koliko bomo nakupovali. Seveda je izbor le-teh že v mnogočem pogojen z obstoječimi danostmi (prometna infrastruktura, poselitev, oddaljenost delovnih mest in trgovin ipd.), vendar je tudi znotraj obstoječega mogoče najti bolj uravnotežen način življenja. Postajamo izrazito potrošniška družba, saj je potrošnja postala naš način življenja, nakupovanje pa obred. Trajnostna potrošnja se tiče našega življenjskega sloga. Spreminjanje sedanjih ne-trajnostnih vzorcev življenja, obnašanja, ravnanja in vrednot je eden ključnih pogojev za trajnostni razvoj.