Kazalec finančne spodbude za URE in OVE v industriji neETS^*1 opisuje znesek nepovratnih sredstev, ki so namenjena industriji neETS za izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v okviru različnih programov. Praviloma bi lahko z več sredstvi pripomogli k intenzivnejšemu izvajanju ukrepov URE in izrabe OVE in s tem tudi k večjemu zmanjšanju izpustov CO₂ v tej ciljni skupini, ki je zato, ker ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov, morda za izvajanje teh ukrepov nekoliko manj motivirana.

Opomba:

^*1   Industrija neETS je industrija, ki ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov (ang. emission trading system – ETS)

Leta 2021 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 4,1 milijona evrov. S tem je bila 30 % nižja od zneska v letu prej, ko je bila v opazovanem obdobju dosežena daleč največja vrednost. Izplačana sredstva so prispevala k zmanjšanju rabe energije za 21 GWh in izpustov CO₂ za 4,8 kt. Vse skupaj je bilo v obdobju 2010–2021 izplačanih 17,4 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega največ, dobro tretjino, leta 2020. Izplačani znesek predstavlja 47 % vrednosti nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad izvajanju ukrepov URE in rabe OVE v gospodinjstvih namenil samo leta 2021.

Sredstva so bila leta 2021 izplačana v okviru pozivov Eko sklada, in sicer podjetjem za izvedbo energetskega pregleda ali za uvedbo sistema upravljanja z energijo (poziv 75SUB-EPPO19) ter gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam (poziv 51FS-PO18) oz. lokalnim skupnostim, pravnim osebam in pravnim osebam javnega prava (poziva 76FS-PO19 in 82FS-PO20) za nove naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Slednji trije pozivi niso bili namenjeni samo industriji, baza podatkov Eko sklada pa ne vključuje ustreznega indikatorja (npr. šifra dejavnosti v skladu z SKD 2008), ki bi omogočal korekten ločen prikaz učinkov po posameznih sektorjih. V izračun tega kazalca so bili vključeni samo projekti, ki so bili v skladu s podatki v bazi izvedeni v industrijskih objektih. Delitev na ETS in neETS ni bila mogoča. Vse skupaj je bilo leta 2021 v okviru pozivov 51FS-PO18, 76FS-PO19 in 82FS-PO20 izplačanih 6 milijonov evrov nepovratnih sredstev, to je 35 % manj kot leto prej, od katerih jih je v kazalcu vključenih 67 %. Sredstva, vključena v kazalcu, so obenem predstavljala 6 % vseh nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad izplačal tega leta, teh je bilo rekordnih 73,5 milijonov evrov.

Leta 2022 je Eko sklad nepovratna sredstva podjetjem izplačeval v okviru istih pozivov kot leta 2021, dodatno pa še v okviru poziva 92FS-PO21. Podatki za vse pozive, namenjene več ciljnim skupinam, so bili pripravljeni na podoben način kot podatki za leto 2021. Ob upoštevanju vseh omejitev pri pripravi kazalca, je bilo leta 2022 po trenutno dostopnih podatkih industriji neETS izplačanih 1,1 milijona evrov sredstev, kar je le 27 % zneska iz leta 2021. Izplačana sredstva so prispevala k zmanjšanju rabe energije za 7,2 GWh in izpustov CO₂ za 1,9 kt. V okviru pozivov 51FS-PO18, 76FS-PO19, 82FS-PO20 in 92FS-PO21 je bilo vse skupaj leta 2022 izplačanih 2,5 milijonov evrov nepovratnih sredstev, to je 59 % manj kot leto prej, od katerih jih je industrija neETS prejela le 41 %. Celotno izplačilo tej ciljni skupini je predstavljalo 1,5 % vseh nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad izplačal tega leta.

Vrednosti nepovratnih spodbud za ukrepe URE in rabe OVE, namenjenih industriji v okviru OP EKP, zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče oceniti. V izračun kazalca tudi niso vključeni podatki o kreditih s subvencionirano obrestno mero, ki jih Eko sklad zagotavlja tudi industriji neETS.

V okviru OP EKP so bila za podjetja finančne spodbude, ki se uporabljajo za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, načrtovane v okviru prednostne osi 3. Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast. S ciljem prispevati k prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo, naj bi se izvajali ukrepi URE in rabe OVE ter ukrepi za izboljšanje učinkovite rabe virov. Objavljenih je bilo več razpisov za različne namene, z izjemo razpisov za energetske prenove v turizmu, pa sofinancirani projekti niso bili pripravljeni tako, da bi omogočali spremljanje neposredno doseženih učinkov doseganja podnebnih ciljev, saj tudi postavljeni cilji k doseganju podnebnih ciljev niso bili usmerjeni. Obenem tudi ni bilo ločeno prikazano, koliko sredstev je bilo namenjenih ETS oziroma neETS podjetjem. Potrebnih podatkov za oceno učinkov projektov na zmanjšanje rabe energije in izpustov CO₂ tako ni bilo na razpolago. V okviru nove finančne perspektive 2021–2027 je zato treba zagotoviti, da se bo učinke projektov, ki naj bi prispevali k izpolnjevanju energetsko podnebnih ciljev Slovenije in prehodu v nizkoogljično družbo, spremljalo na ustrezen način.