Izvoz odpadkov iz Slovenije se je v letu 2020 zmanjšal, prvič po desetih letih naraščanja. Izvozili smo okoli 340 tisoč ton odpadkov, predvsem v Avstrijo in na Madžarsko. Tudi uvoz odpadkov je v letu 2020 prvič upadel,  uvozili smo okoli 61 tisoč ton odpadkov.

Azbest (šest naravnih mineralov z vlaknato strukturo) postane nevaren, ko je material dotrajan, se poškoduje ali se ga odstranjuje. Do leta 2003, ko smo v Sloveniji njegovo proizvodnjo prepovedali,  je bil pogosto uporabljan v gradbeništvu in industriji. V obdobju od 2005 do 2015 je v Sloveniji nastalo 163.455 ton odpadkov, ki vsebujejo azbest, največ (99,5 %) je bilo gradbenih materialov in večina (82%) iz gospodinjstev. Glede na življenjsko dobo azbestnih materialov (30-40 let) se pričakuje, da bodo azbestni odpadki nastajali tudi v prihodnje, vendar v čedalje manjših količinah

Delež odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), zavržene med mešane komunalne odpadke je na letni ravni v obdobju 2020-2023 predstavljal v povprečju 0,8 % zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Še nižji je bil delež odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA), ki je v istem obdobju na letni ravni predstavljal povprečno 0,03 % vseh zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Količina ločeno zbrane OEEO se z leti povečuje. V Sloveniji je bilo leta 2023 ločeno zbrane nekaj več kot 16.600 ton OEEO, kar je skoraj 8 % več kot leta 2022.

Leta 2023 je bilo na slovenski trg danih okoli 182 milijonov kosov plastičnih nosilnih vrečk, od tega kar 99 % takšnih z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke). V Sloveniji je leta 2023 potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk znašala 85 vrečk na prebivalca.  Istega leta je bilo na slovenski trg danih 145,9 milijonov kosov posod za živila za enkratno uporabo izdelanih v celoti ali delno iz plastike in 174,4 milijonov kosov lončkov za pijačo za enkratno uporabo izdelanih v celoti ali delno iz plastike.

V Sloveniji je leta 2023 nastalo nekaj več kot 1,1 milijon ton komunalnih odpadkov, kar je 7 % več kot leto prej, od tega jih je bilo 69 % zbranih ločeno. 26 % od vseh nastalih komunalnih odpadkov je predstavljala odpadna embalaža. Leta 2023 je v Sloveniji nastalo skoraj 294.000 ton odpadne embalaže, od tega je bilo za več kot petino odpadne plastične embalaže.

V Sloveniji je bilo leta 2023 na 10 odlagališčih nenevarnih odpadkov odloženih nekaj več kot 106.000 ton komunalnih odpadkov, leto pred tem pa nekaj več kot 90.000 ton. Več odloženih komunalnih odpadkov leta 2023 je posledica obsežnih poplav, ki so prizadele Slovenijo tega leta poleti.

Delež odloženih komunalnih odpadkov na ravni EU je leta 2023 znašal 22 % nastalih komunalnih odpadkov. Med države, v katerih je bilo odloženih več kot polovica nastalih komunalnih odpadkov, sodijo Grčija, Romunija, Malta, Ciper, Portugalska, Madžarska, in Bolgarija.

Količina odpadkov od zgorevanja premoga se zmanjšuje kot posledica zmanjševanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije. V letu 2021 je bila količina za 15 % nižja kot leto prej. Daleč največji vir je termoelektrarna Šoštanj. Večina odpadkov se uporabi kot polnilni material v rudnikih.

Količine izrabljenega jedrskega goriva ter srednje in nizko radioaktivnih odpadkov v skladiščih se povečujejo. Količina izrabljenega jedrskega goriva je v letu 2022 predstavljala 85 % prostornine bazena za izrabljeno gorivo. Količina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v skladiščih NEK je znašala 2.523,50 m³.

Reciklaža komunalnih odpadkov v Sloveniji narašča, leta 2012 je bila skoraj 40 odstotna. Odlaganje odpadkov z leti upada, v letu 2012 smo odložili 42 odstotkov komunalnih odpadkov. Sežig ostaja minimalen, nekaj več kot odstotek.

Leta 2008 se je nadaljeval trend zmanjševanja letnih količin odloženih odpadkov tako na odlagališčih, ki so javna infrastruktura, kot tudi na tistih v upravljanju industrije. Na odlagališčih, ki so javna infrastruktura je bilo leta 2008 odloženih 835,3 tisoč ton na tistih v upravljanju industrije pa 207,8 tisoč ton odpadkov.