Kazalec prikazuje letno količino izvoženih in uvoženih odpadkov iz Slovenije, ki so lahko nevarni ali nenevarni in za katere je potrebno pridobiti soglasja.

Področje pošiljanja odpadkov preko meja urejata Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja in Uredba o pošiljkah odpadkov. Slednji predpis implementira Baselsko konvencijo, Sklep sveta OECD o prekomejnem prevozu odpadkov in Lomejsko konvencijo.

Uvoz odpadkov v Slovenijo z namenom odstranjevanja , je zaradi nezadostnih zmogljivosti objektov prepovedan. Prav tako ni dovoljen uvouz odpadkov na predelavo, in sicer za odpadke s št. 15 01 06 (mešana embalaža), 19 12 04 (plastika in guma) in 19 12 12 (odpadki iz mehanske obdelave odpadkov, vključno z mešanicami), če gredo na postopke R12 ali R13 in se iz njih nastali odpadki po obdelavi ne bodo predelali v RS, oziroma odpadki z navedenimi št. odpadka odpadki vsebujejo več kot 2% snovi, ki se je ne da predelati in bi bilo potrebno zato ostanke odstraniti.

Uvoz je dovoljen je le, če bodo odpadki varno predelani na drug način  in so tehnične zmogljivosti zadostne. Izvoz odpadkov iz Slovenije, ki so namenjeni odstranjevanju, je dovoljen le, če na območju Republike Slovenije ni zadostnih tehničnih zmogljivosti in potrebnih naprav za neškodljivo odstranjevanje oziroma, če izvoz ni v nasprotju z zakonodajo EU. Zadnja sprememba uredbe o pošiljkah odpadkov pa odraža spremembe mednarodne zakonodaje (uvedba novih kod za plastiko in spremembe režimov pošiljanja) zaradi naraščajočega problema neustreznega ravnanja z odpadno plastiko še posebno v državah izven EU.

Z gospodarsko rastjo in globalizacijo v zadnjih desetletjih, čezmejni prevoz odpadkov narašča. Tako po cestah, železnicah kot z ladjami po morju. Prevoz nevarnih odpadkov lahko pomeni nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

Nadzor nad čezmejnim prevozom odpadkov se je začel vzpostavljati predvsem zaradi izvažanja nevarnih odpadkov z namenom odstranjevanja. Države prejemnice so jih največkrat sprejele za nižje stroške, vendar odstranjevanje ni bilo vedno skladno z varovanjem zdravja ljudi in okolja. Po letu 1990 se je področje začelo urejati tudi s predpisi, ki državam skupnosti narekujejo, da pri odstranjevanju odpadkov postanejo samozadostne, da odpadke predelujejo oz. odstranjujejo čim bližje mestu nastanka ter da se predelavi da prednost pred odstranjevanjem. Države so prav tako dolžne zagotoviti okolju varno ravnanje z odpadki in preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov.

Na količino čezmejnih pošiljk odpadkov vplivajo predvsem razlike v cenah za obdelavo (predelava in odstranjevanje odpadkov), nezadostne domače kapacitete za obdelavo in potrebe po posebnih obdelovalnih tehnologijah. Večje države imajo na splošno več različnih in tehnološko bolj dovršenih naprav za obdelavo odpadkov.

Kljub urejeni zakonodaji, so ilegalni prevozi odpadkov po nekaterih ocenah kar znatni, okoli 25 %. V ta namen je Komisija s spremembo uredbe inšpekcijskim službam omogočila večje pristojnosti. Države članice so ta določila pričele izpolnjevati v letih 2016/17.

Zaradi problema neustrezenega ravnanja z odpadno plastiko, predvsem v državah izven EU je od 1.1.2021 za čezmejno pošiljanje nekaterih plastičnih odpadkov potrebno pridobiti soglajse. Iz te obveznosti so izključene le tiste vrste plastičnih odpadkov, ki so namenjene za recikliranje in jih je zaradi njihove sestave preprosto reciklirati. Namen teh sprememb je:

1. izboljšanje kontrole pošiljk plastičnih odpadkov preko meja;
2. spodbujanje okoljevarnega ravnanja z njimi;
3. zmanjšanje nezakonitega pošiljanja odpadkov preko meja.

Izvoz odpadkov iz Slovenije je naraščal vse od leta 2005 do leta 2019.V letu 2020 je količina izvoženih odpadkov upadla. Porast v prvih letih po 2005, je bil predvsem posledica naraščajoče količine muljev iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda. V letu 2005 smo izvozili okoli 1.730 ton (7 % celotne količine) teh odpadkov, v letu 2006 že okoli 14.200 ton (36 % celotne količine), v letu 2013 35.806 ton (19% celotne količine) v letu 2015 že 45.488 ton, v letu 2016 je količina rahlo padla na 41.760 ton, v letu 2018  je količina znašala 73.000 ton, kar predstavlja le nekaj manj kot 17% vseh izvoženih odpadkov.  V letu 2018 je bilo izvoženih največ odpadkov iz mehanske obdelave odpadkov in sicer 168.000 ton ali 43 % vseh odpadkov. Trend se je nadaljeval v letu 2019 (okoli 156.000 ton ali 40% vseh odpadkov), ter 2020 ko smo izvozili okoli 154.000 ton odpadkov iz mehanske obdelave odpadkov, kar pomeni 46% celotne količine odpadkov.

Leta 2020 smo izvozili 337,371 tisoč ton odpadkov. Odstranjeni ali predelani so bili večinoma v Avstriji (40,43 %)in na Madžarskem (24 %) nekaj pa tudi na Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Nemčiji in na Poljskem. Izvažali smo predvsem z namenom predelave, vendar je šlo tudi v odstranitev okoli 9 % (30.937 ton) odpadkov.

Tudi uvoz odpadkov je leta 2020 prvič upadel, po rahlem porastu v prejšnjih treh letih. Leta 2020 smo uvozili okoli 61 tisoč ton odpadkov, največ odpadnih svinčevih baterij za predelavo v MPI- Reciklaža d. o. o (okoli 27.000 ton ali 44% vseh odpadkov) ter drugih odpadkov iz mehanske obdelave (okoli 12.000 ton oz. 20 % vseh odpadkov). Največ uvoza je bilo iz Italije (62 %).. Skoraj vsi (99,56 %) uvoženi odpadki so bili v Sloveniji predelani.

Članice Evropske unije se v zadnjem desetletju soočajo s povečanim prevozom odpadkov preko svojih meja. Po podatkih Eurostata, se je med letoma 2001 in 2019 količina pošiljk nevarnih odpadkov iz EU podvojila in se iz 3,9 milijonov ton povečala na 8,1 milijona ton. Obdelava pošiljk nevarnih odpadkov iz držav članic EU-27 je v letu 2019 obsegala 78,3-odstotno predelavo in 21,5-odstotno odstranjevanje odpadkov.

Odpadki iz gradbeništva in rušenja objektov predstavljajo največjo skupino nevarnih odpadkov v izvozu držav članic EU.