KAZALCI OKOLJA

Kazalec prikazuje letno količino izvoženih in uvoženih odpadkov iz Slovenije, ki so lahko nevarni ali nenevarni in za katere je potrebno pridobiti soglasja.
Področje pošiljanja odpadkov preko meja urejata Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Uradni list RS-MP, št. 15/93, 2/00 in 23/04), in Uredba (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov (UL L, št. 190/2006). Slednji predpis implementira Baselsko konvencijo, Sklep sveta OECD o prekomejnem prevozu odpadkov in Lomejsko konferenco.

Uvoz odpadkov v Slovenijo, zato da se odložijo v ali na zemljo, je prepovedan. Dovoljen je le, če bodo varno odstranjeni na drug način ali predelani ter so tehnične zmogljivosti zadostne.
Izvoz odpadkov iz Slovenije, ki so namenjeni odstranjevanju, je dovoljen le, če na območju Republike Slovenije ni zadostnih tehničnih zmogljivosti in potrebnih naprav za neškodljivo odstranjevanje oziroma, če izvoz ni v nasprotju z določili Uredbe (ES) 1013/2006.


Grafi

Slika OD04-1: Količina odpadkov uvoženih v in izvoženih iz Slovenije
Viri:

Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
uvoz 1000 t 22.1 21.4 19.5 13.4 18.4 22.3 20.5 20.9 23.2 25.6
izvoz 1000 t 1.6 5.5 2.1 3.2 3 4.7 7.9 10.7 14.7 18.4
2005 2006
uvoz 1000 t 23.1 22.9
izvoz 1000 t 24.9 39.8

Cilji

Zagotovitev lastnih predelovanih kapacitet in kapacitet za odstranjevanje – načelo samozadostnosti, pri pošiljanju odpadkov pa zagotoviti ustrezno kontrolo, vključno s potrdilom o končani predelavi ali odstranitvi odpadkov, predvsem pa zagotovitev visoke stopnje varovanja okolja in zdravja ljudi (omejiti prehode nevarnih odpadkov preko meja na tisti minimum, ki še omogoča okolju varno ravnanje z njimi; zagotoviti predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov na okolju varen način čim bliže kraja njihovega izvora; v največji možni meri omejiti nastajanje nevarnih odpadkov (tako količinsko kot glede na raven škodljivosti); država je dolžna poskrbeti, da bo v primeru odstranjevanja odpadkov postala samozadostna, da se odpadki predelujejo oz. odstranjujejo čim bližje mestu nastanka, ter da ima predelava prednost pred odstranjevanjem. Prav tako je dolžna zagotoviti okolju varno ravnanje z odpadki in preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov) (Operativni program odstranjevanja odpadkov, 2008).
Zagotavljanje dokončnega odstranjevanja in predelave nevarnih odpadkov, kadar domače zmogljivosti ne obstajajo ali niso zadostne, v okviru infrastrukture znotraj EU (Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012).


Količine uvoženih odpadkov v zadnjih letih rahlo nihajo med 20.000 in 25.000 tonami na leto. Ker gre v glavnem za uvoz odpadkov, ki jih predeluje en predelovalec, je količina uvoženih dejansko odvisna od količine zbranih odpadkov znotraj Slovenije. Leta 2006 so se za predelavo v MPI- Reciklaža d. o. o. uvažali odpadni svinčevi akumulatorji, deli le-teh in svinčev pepel, in sicer iz Hrvaške in Madžarske, nekaj pa tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter Makedonije. V preteklih letih je bilo uvoženih tudi nekaj kislih in bazičnih raztopin za predelavo v Cinkarni Celje.
Izvoz odpadkov v zadnjih letih narašča. Zlasti v letu 2006 je se je skoraj podvojil. Porast gre pripisati povečani količini muljev iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda. V letu 2005 so ti odpadki predstavljali 7% celotne izvožene količine, leta 2006 pa 36% . Leta 2006 so se izvažali tudi trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov (14%), pralne tekočine in matične lužnice (12 %), mulji barv in lakov, ki vsebujejo organska topila (15 %) ter delno stabilizirani odpadki in drugi odpadki. Odstranjeni ali predelani so bili v Avstriji (77 %) in Nemčiji (20 %), nekaj pa v Franciji in na Poljskem.

Čezmejni prevoz odpadkov preko meja držav Evropske unije (EU) se je v zadnjem desetletju močno povečal, kar kaže študija Evropskega tematskega centra za odpadke in snovni tok.
Povečanje gre na račun prevoza tako nevarnih kot nenevarnih odpadkov ter nelegalnih prevozov. V letu 2003 je tako meje držav EU prečkalo 8.6 milijonov ton nevarnih in nenevarnih odpadkov. Preko 90 % teh odpadkov je bilo prepeljanih preko meja znotraj same EU. Okrog 80 % je bilo predelanih ter 20 % odstranjenih.


Metodologija

Podatki so zbrani na podlagi veljavne zakonodaje in sicer Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Uradni list RS-MP, št. 15/93, 2/00 in 23/04) ter zakonodaje EU.
Zakonodaja EU se je v letu 2006 spremenila. Uredbo (ES) 259/93 je nadomestila Uredba (ES) 1013/2006, ki je začela veljati sredi leta 2007. V veljavo je stopila tudi Uredba Komisije (ES) št. 1418/2007 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja.

Odpadki za katere je za uvoz in izvoz potrebno pridobiti soglasja, so v skladu z Zakonom o ratifikaciji Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur. l. RS – MP, št. 15/93 2/00 in 23/04):
– odpadki, ki spadajo v katerokoli kategorijo, navedeno v dodatku I Baselske konvencije, razen če nimajo nobene značilnosti, navedene v dodatku III Baselske konvencije (ne izkazujejo nevarnih lastnosti), in
– odpadki, ki jih ne pokriva prva točka (ne izkazujejo nevarnih lastnosti), temveč so določeni kot takšni ali se štejejo za nevarne po domači zakonodaji države izvoza, uvoza ali tranzita. Tako se ob upoštevanju določil Baselske konvencije in določil Uredbe (ES) 1013/2006, se sem lahko štejejo tudi odpadki, ki ne izkazujejo nobene nevarne lastnosti, vendar je za njihovo čezmejno pošiljanje treba pridobiti soglasje, na primer, če neka država želi poostren nadzor nad pošiljkami papirja, stekla, gum ipd.
Obrat, ki v državi uvoza predeluje/odstranjuje odpadke, za katere so bila pridobljena vsa potrebna soglasja za uvoz, tranzit ali izvoz odpadkov, mora najpozneje v enem letu, če gredo odpadki na končne postopke oziroma dveh letih, če gredo na vmesne postopke odstranjevanja/predelave , od dneva, ko je prejel pošiljko odpadkov, predložiti Agenciji Republike Slovenije za okolje, pristojnemu organu države uvoza in tranzitne države ter pošiljatelju potrdilo o odstranitvi/predelavi le-teh. Iz obrazca je razviden datum prevoza, oddaje in prejema odpadkov pri odstranjevalcu/predelovalcu ter datum odstranitve/predelave teh odpadkov in količine prepeljanih, oddanih, prejetih in odstranjenih/predelanih odpadkov.
Podatki s transportnih obrazcev o izvedeni odstranitvi/predelavi odpadkov se vpišejo v podatkovno zbirko Čezmejno pošiljanje odpadkov, v kateri so evidentirana tudi vsa izdana soglasja. Po teh podatkih se vodi evidenca o dejanski uvoženi in izvoženi količini odpadkov za posamezna izdana soglasja ter za poročanje sekretariatu Baselske konvencije v skladu z njenim 13. in 16. členom in Evropski komisiji v skladu z 51. členom Uredbe (ES) št. 1013/2006. Tako dobljeni podatki o dovoljenih čezmejnih pošiljkah odpadkov so zanesljivi in točni.

Seznam uporabljenih virov

  • ARSO, 2008. Poročila po Baselski konvenciji
  • MOP,2008. Operativni program odstranjevanja odpadkov
  • EEA (ETC/RWM), 2008. Transboundary shipments of waste in the EU (Developments 1995 – 2005 and possible drivers; Technical report 2008/1)
  • IMPEL-TFS, 2006. IMPEL-TFS verification - 2 Project report: Is what you see, what you get?