Kazalec prikazuje indeks človekovega razvoja (v nadaljevanju HDI – Human Development Index) - gibanje vrednosti HDI in podindeksov v Sloveniji med letoma 1990 in 2019, HDI in IHDI v državah EU-27 in Združenem kraljestvu leta 2019 ter primerjavo med HDI in ekološkim odtisom za leto 2017 v državah EU-27 in Združenem kraljestvu.

Indeks človekovega razvoja je kazalec, ki prikazuje blaginjo in razvoj družbe. Združuje tri dimenzije človekove blaginje, ki so prikazane s podindeksi. Ti so dolgo in zdravo življenje (povprečna življenjska doba prebivalstva ob rojstvu), znanje (izobrazba- št. let šolanja za odrasle ter pričakovano št. let šolanja za otroke, ki vstopajo v šolo) in dostojen življenjski standard (BDP na prebivalca). Ocene za omenjene tri podindekse HDI se oblikujejo v indekse z uporabo geometrijske sredine.

Poleg HDI kazalca je razvit tudi IHDI oziroma HDI prilagojen neenakosti, ki spremlja neenakosti v vrednostih znotraj države. Združuje enake podindekse kot HDI. Razlika med IHDI in HDI je strošek neenakosti človeškega razvoja, imenovan tudi splošna izguba človekovega razvoja zaradi neenakosti. V primeru, da sta HDI in IHDI enaka to pomeni, da  v izbrani državi ni neenakosti.

Z vidika trajnostnega razvoja, ki vključuje ekonomsko, socialno in okoljsko dimenzijo razvoja,  moramo vrednosti HDI primerjati še z ekološkim odtisom, ki predstavlja okoljsko dimenzijo razvoja. Le-ta nam pove, ali so pritiski na okolje uravnoteženi z obnovljivo sposobnostjo narave.

Med letoma 1990 in 2019 se je vrednost HDI v Sloveniji iz 0,77 povečala na 0,92 (za 18,5 %), kar državo uvršča med države z zelo visokim indeksom človekovega razvoja. V tem času se je pričakovana življenjska doba podaljšala za 8,1 leta, povprečno so se Slovenci šolali za 1,8 leta dlje, pričakovana leta šolanja pa so se podaljšala za 5,6 leta. BDP je v tem času kot ena izmed treh dimenzij HDI, narastel za največ, in sicer za 72,8%.

Med 189 državami, ki so bile vključene v preračun HDI, je bila stopnja človekovega razvoja leta 2019 najvišja na Norveškem (0,96), drugo mesto pa sta si delila Irska in Švica (0,96). Slovenija se uvršča na 22. mesto. V primerjavi z letom 2014 se je vrednost HDI za Slovenijo izboljšala za 2  mesti (prej 24. mesto med 182 državami). Slovenija se je skupaj s preostalimi članicami EU uvrstila v skupino držav z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja (HDI ≥ 0,7). Na splošno lahko rečemo, da je za Evropske države značilen visok HDI (med 0,84 in 0,96), medtem, ko so države z najnižjim HDI (med 0,39 in 0,51) nahajajo v Afriki, pridružujeta pa se jim še Afganistan in Haiti.

Poleg HDI, so na voljo tudi izračuni za IHDI oziroma HDI prilagojen neenakosti, ki upošteva neenakost znotraj države v vseh treh dimenzijah HDI. Enaka vrednost HDI in IHDI pomeni, da znotraj države ni neenakosti. Slovenski IHDI znaša 0,875, kar pomeni, da je izguba zaradi neenakosti 4,6 %. 

Med državami EU-27 (skupaj z Združenim kraljestvom) ima največji HDI in IHDI Irska, sledita Nemčija in Švedska. Med države z najnižjim HDI in IHDI uvrščamo Bolgarijo (0,816), Romunijo (0,828) in Hrvaško (0,851). Država, kjer so neenakost največji so Latvija, Portugalska in Hrvaška, najmanj pa je neenakosti v Belgiji, na Finskem in Irskem.

Indeks človekovega razvoja prikazuje dve dimenziji razvoja: gospodarsko in socialno. Za doseganje trajnostnega razvoja si moramo prizadevati tudi tako, da vključimo okoljsko dimenzijo.

Vse tri dimenzije je mogoče oceniti, če indeks človekovega razvoja primerjamo še s podatkom o ekološkem odtisu. Opazimo lahko, da višje vrednosti HDI pomenijo tudi višji ekološki odtis. Povprečen HDI na svetu za leto 2017 znaša 0,73, ekološki odtis pa 2,77 gha (za kar bi potrebovali 1,73 planeta Zemlja). Glede na naraščajočo svetovno populacijo in ob upoštevanju potreb po biokapaciteti, bi moral povprečni ekološki odtis na osebo po vsem svetu močno zmanjšati in sicer pod prag 1,6, če želimo zagotoviti trajnostni razvoj.

Slovenci ne živimo v skladu s trajnostnim razvojem. HDI je v Sloveniji leta 2017 znašal 0,9, ekološki odtis pa 4,9 gha (za kar bi potrebovali 3,1 planeta Zemlja). Tudi primer Slovenije nakazuje, da višji HDI pomeni tudi višji ekološki odtis.

Indeks človekovega razvoja se je uveljavil kot pomemben pokazatelj sprememb človekove blaginje, čeprav ima tudi številne omejitve in pomanjkljivosti. Tako ne vključuje posameznih vidikov politične svobode, socialne varnosti in pravičnosti, kakovosti življenjskega okolja in podobno. Kljub temu predstavlja pomembno orientacijo pri sprejemanju političnih odločitev in spremljanju napredka pri doseganju socialnoekonomskih ciljev (Vintar Mally, 2007).

Pri svojih dejanjih moramo upoštevati zapleten in  soodvisen odnos med ljudmi in planetom. Socialna ali družbena neravnovesja in planetarna ravnovesja drug drugega krepijo. Dokler obstajajo planetarna neravnovesja, nastajajo tveganja, ki se lahko uresničijo v obliki šokov. Tak šok je bila na primer pandemija Covid-19. Šoki hitreje in močneje prizadenejo ranljivejše ljudi, kar še nadalje poveča socialne ali družbene neenakosti. Socialne neenakosti povzročijo dejanja, ki nato povečajo pritiske na planet, s tem pa ponovno spodbujajo socialne neenakosti. Ljudje imamo s svojimi dejanji  možnost, da spodbudimo spremembe, ki so potrebne za zmanjšanje neenakosti v človeškem razvoju, hkrati pa s tem tudi zmanjšamo pritiske na planet (UNDP, 2020).