KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Izobrazbena struktura prebivalstva Slovenije se izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Povprečno število let šolanja je vedno daljše, vse večji pa je tudi delež prebivalstva s terciarno izobrazbo.


Kazalec prikazuje izobrazbeno strukturo delovno aktivnega prebivalstva po stopnji najvišje dosežene izobrazbe v starosti 25-64 let ter pričakovano število let šolanja prebivalstva v izbranih državah.

Izobrazbena sestava prebivalstva zajema sestavo prebivalstva v starostni strukturi ljudi od 25 do 64 let in sicer po najvišji doseženi stopnji formalne izobrazbe po anketah o delovni sili.

Stopnje formalne izobrazbe zajemajo:
- nižjo izobrazbo, ki vključuje doseženo največ nepopolno ali popolno osnovnošolsko izobrazbo (ISCED 1-2),
- srednjo izobrazbo, ki vključuje doseženo nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo, srednjo strokovno ali splošno srednjo izobrazbo (ISCED 3-4)
- terciarno izobrazbo, ki vključuje najvišjo doseženo izobrazbo na višješolski, visokošolski ali podiplomski stopnji študija (ISCED 5-6).


Grafi

Slika SE05-1: Delež prebivalstva v starosti 25–64 let glede na izobrazbo v Sloveniji
Viri:

EUROSTAT, Employment and unemployment (Labour Force Survey), 2010; Preračuni: UMAR (Poročilo o razvoju 2010).

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
nižja % 27.4 26 25.2 24.1 22.7 21.5 20.7 19.7 18.4 18.2
srednja % 58.2 58.6 59.1 59.9 60.8 60.7 60.5 60.1 60.2 59.6
terciarna % 14.4 15.4 15.7 13.8 14.5 17.7 18.8 20.2 21.4 22.2
2008 2009
nižja % 18 16.7
srednja % 59.4 60
terciarna % 22.6 23.3
Slika SE05-2: Delež prebivalstva v starosti 25–64 let glede na izobrazbo v državah EU-27 v letu 2009
Viri:

EUROSTAT, Employment and unemployment (Labour Force Survey), 2010; Preračuni: UMAR (Poročilo o razvoju 2010).

Prikaži podatke
Malta Romunija Italija Portugalska Češka Slovaška Avstrija Madžarska Poljska Grčija
nižja % 72.3 25.3 45.7 70.1 8.6 9.1 18.1 19.4 12 38.8
srednja % 14.5 61.4 39.8 15.2 75.9 75.2 62.8 60.7 66.8 38.4
terciarna % 13.2 13.2 14.5 14.7 15.5 15.8 19 19.9 21.2 22.8
Bolgarija Slovenija EU-27 Latvija Nemčija Francija Španija Litva Nizozemska Švedska
nižja % 22.1 16.7 27.9 13.2 14.5 29.6 48.5 8.7 26.4 19.2
srednja % 54.9 60 46.7 60.7 59 41.7 21.8 60.4 40.3 47.4
terciarna % 23 23.3 25.1 26.1 26.3 28.7 29.7 31 32.5 32.9
Velika Britanija Danska Belgija Luksemburg Ciper Irska Estonija Finska
nižja % 25.2 23 29.4 22.2 27.6 27.5 11.1 18
srednja % 40.8 40.8 37.2 41.5 38.3 34.5 52.9 44.7
terciarna % 33.1 33.3 33.4 33.8 34.1 34.7 36 37.3
Slika SE05-3: Povprečno število let šolanja delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji v obdobju 1995–2009
Viri:

SURS, Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po stopnji strokovne izobrazbe, dejavnosti in spolu na dan 31.12., 2010; Preračuni: UMAR (Poročilo o razvoju 2010).

Prikaži podatke
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009
Delovno aktivni (po anketi o delovni sili) leta 11.1 11.5 11.9 12 12 12.1
Delovno aktivni po registru SURS leta 11 11.3 11.6 11.7 11.7 11.7 12
Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo leta 10.3 10.7 10.6 10.5 10.6 10.6 10.7
Rudarstvo leta 10.3 10.6 11.1 11.1 11.2 11.2 11.4
Predelovalne dejavnosti leta 10.1 10.3 10.6 10.6 10.7 10.8 10.9
Oskrba z elektriko, plinom, vodo leta 11.2 11.6 11.9 12 12.1 12.1 11.7
Gradbeništvo leta 10.2 9.9 10 10 10 9.9 10.2
Trgovina; popravila mot. vozil leta 11.2 11.4 11.6 11.7 11.7 11.7 11.9
Gostinstvo leta 10.2 10.4 10.5 10.6 10.6 10.6 10.8
Promet, skladiščenje, zveze leta 10.9 11.1 11.3 11.4 11.4 11.4 11.4
Finančno posredništvo leta 12.7 12.9 13.3 13.4 13.5 13.6 13.7
Nepremičnine, najem, poslovne storitve leta 12 12.2 12.4 12.4 12.5 12.6 12.9
Javna uprava, obramba, socialno zav. leta 12.9 13.3 13.6 13.7 13.8 13.9 14
Izobraževanje leta 13 13.4 13.9 14 14.1 14.1 14.2
Zdravstvo, socialno varstvo leta 11.9 11.8 12.7 12.8 12.9 12.9 13
Druge javne, skupne in osebne storitve leta 11.8 11.9 12.3 12.3 12.3 12.4 12.6
Slika SE05-4: Povprečno število let šolanja odraslega prebivalstva po spolu v Sloveniji
Viri:

SURS, Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po stopnji strokovne izobrazbe, dejavnosti in spolu na dan 31.12., 2010; Preračuni: UMAR (Poročilo o razvoju 2010).

Prikaži podatke
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002
Delovno aktivni (po ADS) leta 10.6 10.7 10.7 10.8 10.8 11 11.1 11.2 11.2 11.3
moški leta 10.8 10.9 10.9 10.9 11 11.1 11.1 11.3 11.3 11.4
ženske leta 10.4 10.6 10.5 10.6 10.7 10.9 11 11.1 11.2 11.3
2003 2004 2005 2006 2007 2008
Delovno aktivni (po ADS) leta 11.4 11.5 11.6 11.7 11.8 11.8
moški leta 11.4 11.5 11.6 11.6 11.7 11.7
ženske leta 11.4 11.6 11.7 11.8 11.9 12

Cilji

- izboljšanje kakovosti izobraževanja in vzpodbujanje vseživljenjskega izobraževanja,
- povečanje privlačnosti in dostopnosti izobraževanja, zagotavljanje ravnovesja med izobraževalno ponudbo in potrebami trga dela.


Metodologija


Podatki za Slovenijo in druge države
:

Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije (SRS, 2005).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad RS (SURS) in Eurostat. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) - preračuni.
Podatki o stopnji izobrazbe prebivalstva:
- EUROSTAT > Employment and unemployment (Labour Force Survey) > LFS series - Detailed annual survey results > Total population > Population, aged 15 to 74 years, by sex, age groups and highest level of education attained (1000) (lfsa_pgaed) (Select data)
Podatki o šolanju delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji:
- SURS > Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po doseženi izobrazbi, dejavnosti in spolu na dan 31. 12.
Skrbnik podatkov: UMAR, SURS, Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki o prebivalstvu s končano višjo, visoko ali podiplomsko stopnjo izobrazbe ter o delovno aktivnem prebivalstvu (brez kmetov) po doseženi izobrazbi, dejavnosti in spolu so zajeti iz popisa prebivalstva in ankete o delovni sili (starost, najvišja dosežena javno veljavna izobrazba, dejavnost, spol) in jih zbira Statistični urad RS. Popisni podatki so na voljo le vsakih 10 let in za obdobje 1993-2001 metodološko niso primerljivi s podatki popisa prebivalstva 1991. Rezultati anket o delovni sili so vsakoletne ocene na podlagi vzorca. Anketa o delovni sili je najobsežnejše uradno anketiranje gospodinjstev v Sloveniji. Od leta 1993 do 1996 je bila letna in se je izvajala v maju, od aprila 1997 pa poteka nepretrgoma. Podatki so objavljeni četrtletno. Obstajajo tudi Registrski podatki, ki temeljijo na Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva. Pri registrskih podatkih gre za popolno zajetje, rezultati Ankete o delovni sili pa so ocene, ki temeljijo na statističnem vzorcu. Registrski podatki se zajemajo zadnji dan v mesecu, Anketa o delovni sili pa se izvaja četrtletno.
Za potrebe kazalca so prikazani Deleži prebivalstva v starosti 25-64 let glede na stopnjo izobrazbe za Slovenijo in države EU-27, ki so jih na Uradu za makroekonomske analize in razvoj preračunali iz podatkov o prebivalstvu s končano višjo, visoko ali podiplomsko stopnjo izobrazbe. Podatke je zbral Eurostat za obdobje 1998-2009 na podlagi statističnih podatkov za posamezne države, v kazalcu pa so za Slovenijo prikazani za obdobje 1998-2009, za države EU-27 pa za leto 2009. Podatki se osvežujejo letno.
Povprečno število let šolanja delovno aktivnega prebivalstva za Slovenijo je prav tako preračunano na Uradu za makroekonomske analize in razvoj iz podatkov o delovno aktivnem prebivalstvu (brez kmetov) po doseženi izobrazbi, dejavnosti in spolu. Podatke zbira Statistični urad RS in so prikazani za obdobje 1993-2008(2009). Podatki se osvežujejo letno.
Metodologija obdelave podatkov:
Delež prebivalstva s končano osnovno, srednjo ali terciarno izobrazbo v letu 2009 je izračunan za posamezne države po formuli:
deležDRŽAVA2009 = (število prebivalcev z nizko ali visoko ali terciarno izobrazbo/skupno število izobraženih prebivalcev)*100.
Povprečno število let šolanja določene populacije se izračuna kot tehtana aritmetična sredina let šolanja, ki so potrebna za dosego določene stopnje izobrazbe, pri čemer so kot ponderji upoštevana števila oseb v populaciji glede na najvišjo stopnjo izobrazbe, ki so jo dosegle ter na dejavnost. Pri ocenjevanju povprečnega števila let šolanja uporabljajo na UMAR sledeča števila let šolanja, ki so potrebna za dosego določene stopnje izobrazbe:nedokončana osnovna šola: 5.5, končana osnovna šola: 8, nižja poklicna izobrazba: 9.5, srednja poklicna izobrazba: 11, srednja strokovna ali splošna izobrazba: 12, višja izobrazba: 14, visoka izobrazba: 16.2.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vprašljiva mednarodna primerljivost, saj se šolski sistemi posameznih držav med seboj razlikujejo. Različna metodologija zajemanja podatkov, pri popisih prebivalstva, po anketi o delovni sili in registrskih podatkih. Izračuni za leto 2009 zaradi izboljšanja metodologije zajemanja in kontrole podatkov o najvišji doseženi stopnji izobrazbe in zaradi spremenjene klasifikacije dejavnosti niso primerljivi s podatki za pretekla leta.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (metodološko neprimerljivi popisi)
Prostorska primerljivost: 2 (različni šolski sistemi v posameznih državah)

Drugi viri in literatura:
- Eurostat, 2010. Employment and unemployment (Labour Force Survey).
- Poročilo o razvoju 2010, 2010. Ljubljana: Urad RS za makroanalize in razvoj.
- SRS, 2005. Strategija Razvoja Slovenije. Ljubljana: Urad RS za makroanalize in razvoj.
- Statistične informacije, 2010. Trg dela. Ljubljana: Statistični urad RS.
- Statistični letopis 2009, 2010. Aktivno prebivalstvo. Ljubljana: Statistični urad RS.


Related indicators