[OD30] Ločeno zbiranje odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi
Ključno sporočilo
Delež odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), zavržene med mešane komunalne odpadke, se znižuje, delež odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA), zavrženih med mešane komunalne odpadke, pa je zelo nizek (okoli 0,02 %) in se z leti bistveno ne spreminja. Po drugi strani se povečuje količina ločeno zbrane OEEO. V Sloveniji je bilo leta 2022 ločeno zbrane skoraj 15.500 ton OEEO, kar je za 7 % več kot leta 2019.
V Sloveniji je bilo leta 2022 prevzetih nekoliko več kot 8.200 ton izrabljenih vozil (IV), kar predstavlja nekaj več kot 8.700 IV. Istega leta je bilo ločeno zbranih nekaj več kot 6.100 ton odpadnih mineralnih in sintetičnih maziv in industrijskih olj (preračunano na suho stanje).
Definicija
Kazalec prikazuje napredek pri ločenem zbiranju odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in ki so primerni za pripravo za ponovno uporabo, recikliranje ali druge postopke predelave.
Ločeno zbiranje odpadkov je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo odpadkov z namenom olajšati ali izboljšati pripravo odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje ali druge postopke njihove predelave. Zato je pomembno, da se sprejmejo ukrepi za čim bolj učinkovito in uporabnikom prilagojeno ločeno zbiranje odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi.
Med najpogostejše vrste odpadkov, ki ne izvirajo neposredno iz proizvodnih procesov in ki vsebujejo nevarne snovi, so odpadna električna in elektronska oprema (OEEO), odpadne baterije in akumulatorji (OBA), izrabljena vozila (IV) in odpadna mineralna olja (zlasti avtomobilska). Ti odpadki pogosto vsebujejo različne strateške in kritične surovine. Predvsem za zelo majhno OEEO, pri kateri nobena zunanja dimenzija ne presega 25 cm, ter odpadne prenosne baterije, ki jih potrošniki ob pomanjkanju njim prilagojenih sistemov ločenega zbiranja pogosto odvržejo med mešane komunalne odpadke, je treba zagotavljati različne možnosti prepuščanja teh odpadkov, vključno z možnostjo vračila na prodajno mesto.
Grafi
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (administrativni vir Agencija RS za okolje) (2024)
| OEEO [%] | OBA [%] | |
|---|---|---|
| 2020 | 0,90 | 0,02 |
| 2021 | 0,86 | 0,02 |
| 2022 | 0,71 | 0,03 |
Agencija RS za okolje (2024)
| 6. Majhna oprema za IT in telekomunikacije (nobena zunanja dimenzija ni večja od 50 cm) [t] | 5. Majhna oprema (nobena zunanja dimenzija ni večja od 50 cm) [t] | 4. Velika oprema (katerakoli zunanja dimenzija večja od 50 cm) [t] | 3. Sijalke [t] | 2. Zasloni, monitorji in oprema z zasloni, katerih površina je večja od 100 cm2 [t] | 1. Oprema za toplotno izmenjavo [t] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 1579,27 | 3630,35 | 4453,09 | 157,63 | 2294,15 | 2300,72 |
| 2020 | 1749,09 | 3601,89 | 4772,73 | 167,66 | 1932,17 | 2185,56 |
| 2021 | 1696,65 | 3661,26 | 5478,85 | 164,10 | 1721,52 | 2822,80 |
| 2022 | 1527,45 | 4265,06 | 5501,50 | 149 | 1445,92 | 2573,32 |
Agencija RS za okolje; Finančna uprava RS (2024)
| povprečna masa EEO, ki je bila v predhodnih treh letih dana na trg v RS [t] | ločeno zbrana OEEO [t] | delež ločeno zbrane OEEO [%] | |
|---|---|---|---|
| 2019 | 34205,06 | 14415,20 | 42,14 |
| 2020 | 37171,51 | 14409,10 | 38,76 |
| 2021 | 40795,30 | 15545,18 | 38,11 |
| 2022 | 46885,15 | 15462,26 | 32,98 |
Agencija RS za okolje; Finančna uprava RS (2024)
| prenosne BA, dane na trg SI v istem letu [kg] | prenosne BA, dane na trg SI v istem in dveh predhodnih letih [kg] | ločeno zbrane odpadne prenosne OBA [kg] | delež ločeno zbranih odpadnih prenosnih OBA [%] | |
|---|---|---|---|---|
| 2019 | 832817 | 815272,33 | 307369 | 37,70 |
| 2020 | 825811 | 827209,33 | 342641 | 41,42 |
| 2021 | 883926 | 847518 | 345539 | 40,77 |
| 2022 | 890039 | 866592 | 346614 | 40 |
Agencija RS za okolje (2024)
Agencija RS za okolje (2024)
| nastale količine odpadnih olj (v suhem stanju) [t] | ločeno zbrane količine odpadih olj (v suhem stanju) [t] | |
|---|---|---|
| 2020 | 4751 | 4714 |
| 2021 | 5178 | 5170 |
| 2022 | 6147 | 6175 |
Eurostat ((1) Ocena Eurostata; (2) Cilj 65 % se ne uporablja. Država uporablja metodologijo izračuna na podlagi nastale OEEO; (3) 2020.) (2024)
| Delež zbrane OEEO (% EEO, dane na trg v predhodnih treh letih)[%] | Cilj 45%[%] | Cilj 65 %[%] | |
|---|---|---|---|
| EU (1) | 46,22 | 45 | 65 |
| Bolgarija | 108,34 | 45 | 65 |
| Slovaška | 65,09 | 45 | 65 |
| Irska | 63,78 | 45 | 65 |
| Latvija | 60,19 | 45 | 65 |
| Finska | 58,28 | 45 | 65 |
| Češka | 57,47 | 45 | 65 |
| Hrvaška | 56,20 | 45 | 65 |
| Avstrija | 55,99 | 45 | 65 |
| Luksemburg (2) | 51,91 | 45 | 65 |
| Belgija | 51,51 | 45 | 65 |
| Poljska (3) | 51,19 | 45 | 65 |
| Litva | 50,57 | 45 | 65 |
| Estonija | 49,07 | 45 | 65 |
| Francija | 48,07 | 45 | 65 |
| Švedska | 48,03 | 45 | 65 |
| Španija | 47,76 | 45 | 65 |
| Danska (2)(3) | 42,65 | 45 | 65 |
| Grčija | 39,14 | 45 | 65 |
| Nemčija | 38,64 | 45 | 65 |
| Slovenija | 38,11 | 45 | 65 |
| Madžarska (2) | 35,63 | 45 | 65 |
| Italija | 33,77 | 45 | 65 |
| Nizozemska | 33,27 | 45 | 65 |
| Malta (3) | 32,40 | 45 | 65 |
| Romunija (3) | 31,67 | 45 | 65 |
| Ciper | 28,05 | 45 | 65 |
| Portugalska | 26,97 | 45 | 65 |
| Norveška | 52,02 | 45 | 65 |
| Islandija (3) | 35,37 | 45 | 65 |
Eurostat ((1) podatki za leto 2020 namesto za leto 2021) (2024)
| EU [%] | Hrvaška [%] | Luksemburg [%] | Belgija [%] | Francija [%] | Danska [%] | Finska [%] | Romunija (1) [%] | Španija [%] | Češka [%] | Latvija [%] | Nemčija [%] | Irska [%] | Litva [%] | Slovaška [%] | Švedska [%] | Bulgarija [%] | Madžarska [%] | Ciper [%] | Avstrija [%] | Poljska [%] | Estonia [%] | Nizozemska [%] | Slovenija [%] | Italija [%] | Grčija (1) [%] | Malta [%] | Portugalska [%] | Islandija (1) [%] | Norveška [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | 47,90 | 73,53 | 62,90 | 58,95 | 56,79 | 55,80 | 55,56 | 52,10 | 52,31 | 50,47 | 49,75 | 48,17 | 48,24 | 47,55 | 47,30 | 46,88 | 46,60 | 46,40 | 46,40 | 45,54 | 45,56 | 44,78 | 43,28 | 40,77 | 37,04 | 34,10 | 21,67 | 19,53 | 76,90 | 61 |
Cilji
Glavni okoljski cilj je prednostno usmeriti odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi, v pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in druge postopke predelave odpadkov.
Cilji, povezani z glavnim okoljskim ciljem, so:
- za zagotovitev pravilne obdelave oziroma recikliranja, zmanjšati količine/delež OEEO in prenosnih OBA, odvrženih med mešane komunalne odpadke,
- vsako leto ločeno zbrati količino OEEO, ki znaša najmanj 65 % povprečne mase EEO, ki je bila v predhodnih treh letih dana na trg v RS, ali 85 % povprečne mase OEEO, nastale letno na območju RS,
- vsako leto ločeno zbrati količino prenosnih OBA, ki znaša najmanj 45 % povprečne mase prenosnih BA, ki so bile v istem in dveh predhodnih letih dane na trg v RS,
- povečati zajem izrabljenih vozil, ki nastanejo v posameznem letu na območju RS,
- ločeno zbrati čim več odpadnih olj.
Komentar
Ločeno zbiranje odpadkov je bistveno za ustrezno ravnanje z njimi in za preprečevanje škode za okolje zaradi neustreznega odstranjevanja odpadkov. Na področju ločenega zbiranja odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, je bilo sprejetih več ukrepov. Za spremljanje njihovega izvajanja se zbirajo podatki o različnih odpadkih, ki vsebujejo nevarne snovi, med drugim tudi o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO), odpadnih baterijah in akumulatorjih (OBA), izrabljenih vozilih (IV) ter odpadnih mineralnih in sintetičnih mazivih in industrijskih oljih.
Delež OEEO, zavržene med mešane komunalne odpadke, se znižuje; v letu 2020 je predstavljal 0,90 % v letu 2022 pa 0,71 % vseh zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Delež vseh vrst OBA, zavrženih med mešane komunalne odpadke, je na letni ravni v obdobju 2020-2022 predstavljal v povprečju 0,02 % vseh zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Zmanjševanje količin OEEO in OBA, odvrženih med mešane komunalne odpadke, na račun povečevanja količin ločeno zbranih tovrstnih odpadkov, zagotavlja osnovo za njihovo pravilno obdelavo (prednostno za recikliranje).
Z leti se količina ločeno zbrane OEEO povečuje. V Sloveniji je bilo leta 2022 ločeno zbrane skoraj 15.500 ton OEEO, kar je za 7 % več kot leta 2019 in za pol odstotka manj kot leta 2021. Leta 2022 je največji delež ločeno zbrane OEEO, 35 %, predstavljala velika oprema, kamor sodijo npr. pralni stroji, pomivalni stroji, električni štedilniki ipd., 28 % je bilo majhne opreme, kamor sodijo sesalniki, likalniki, mikrovalovne pečice ipd., 17 % je bilo opreme za toplotno izmenjavo, kamor sodijo hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke ipd., 10 % je bilo majhne opreme za IT in telekomunikacije, kot so mobiteli, 9 % pa je bilo zaslonov, monitorjev in opreme z zasloni. Odpadne sijalke so predstavljale najmanjši delež vse ločeno zbrane OEEO, le 1 %.
Leta 2021 je delež ločeno zbrane OEEO predstavljal 38,1 % povprečne mase EEO, ki je bila dana na trg v RS v obdobju od začetka leta 2018 do konca leta 2020. Po ocenah Eurostata je ta delež na ravni EU leta 2021 znašal 46,2 %. Tega leta so najvišje deleže ločeno zbrane OEEO glede na prodajo EEO v predhodnih treh letih dosegle Bolgarija, Slovaška, Irska in Latvija, vsaka več kot 60 %.
Leta 2021 je delež ločeno zbranih prenosnih OBA predstavljal 40,8 % povprečne mase prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so bile dane na trg v RS v obdobju od začetka leta 2019 do konca leta 2021. Po podatkih Eurostata je ta delež na ravni EU leta 2021 znašal 48 %. Tega leta so najvišje deleže ločeno zbranih prenosnih OBA glede na prodajo prenosnih baterij in akumulatorjev v istem in dveh predhodnih letih dosegle Hrvaška, Luksemburg, Belgija, Francija, Danska in Finska, vsaka več kot 56 %.
Na vseh zbiralnih mestih po Sloveniji je bilo leta 2022 prevzetih nekoliko več kot 8.200 ton izrabljenih vozil (IV), kar predstavlja nekaj več kot 8.700 IV. Istega leta je bilo ločeno zbranih nekoliko več kot 6.100 ton odpadnih mineralnih in sintetičnih maziv in industrijskih olj (preračunano na suho stanje).
Z ukrepi za prednostno usmerjanje odpadkov v pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in druge postopke predelave, sprejetimi na področju ločenega zbiranja odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, se bo:
- omogočila pravilna obdelava odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi,
- zmanjšal škodljivi vpliv nastalih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, na okolje in zdravje ljudi,
- zmanjšal delež odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, odvrženih med mešane komunalne odpadke,
- olajšala mehansko-biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred njihovim odlaganjem na odlagališčih,
- zmanjšala uporaba primarnih virov za proizvodnjo novih izdelkov,
- prispevalo k pridobivanju sekundarnih surovin iz odpadkov, vključno s strateškimi in kritičnimi surovinami (Mg, Co, Li, Ga, lantanidi, Y, Sc),
- prispevalo k zmanjšanju odvisnosti od uvoza kritičnih surovin iz le nekaj tretjih držav.
Na področju ločenega zbiranja odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, so že sprejeti naslednji (zakonodajni) ukrepi:
- prepoved odmetavanja odpadkov in njihovega puščanja v okolju,
- celoletna možnost brezplačnega prepuščanja vse OEEO, ne glede na njeno vrsto in velikost, vseh OBA ter odpadnih mineralnih in sintetičnih olj za motorna vozila v zbirnih centrih izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov,
- možnost brezplačnega prepuščanja zelo majhne OEEO, odpadnih prenosnih baterij in odpadnih mineralnih in sintetičnih olj za motorna vozila v premičnih zbiralnicah nevarnih komunalnih odpadkov najmanj enkrat letno v vseh naseljih z najmanj 500 prebivalci oziroma dvakrat letno v vseh naseljih z gostoto poselitve, večjo od 500 prebivalcev na km2,
- možnost brezplačnega vračila OEEO iz gospodinjstev ob nakupu nove EEO, če je OEEO po namenu uporabe in razvrstitvi v razred EEO enaka kupljeni EEO, število kosov OEEO pa je enako številu kosov kupljene EEO,
- možnost brezplačnega vračila odpadnih prenosnih baterij na kateremkoli prodajnem mestu prenosnih baterij brez obveznosti nakupa novih prenosnih baterij,
- možnost brezplačnega vračila odpadnih mineralnih in sintetičnih olj za motorna vozila na vseh prodajnih mestih, ki takšna olja prodajajo v embalaži, večji od pet litrov, ob nakupu novega olja, v količini, enaki količini kupljenega olja,
- obveznost oddaje izrabljenih vozil na zbiralnih mestih ali v obratih za razstavljanje izrabljenih vozil, pri čemer je brezplačen prevzem tistih vozil, ki vsebujejo vse bistvene sestavne dele, zlasti pogonski mehanizem, šasijo, katalizator in elektronske sklope za nadzor funkcij vozila.
Metodologija
Cilji so povzeti po:
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030
- Direktivi 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)
- Direktivi 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih
- Direktivi 2000/53/ES o izrabljenih vozilih
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Metodologija zbiranja podatkov o sestavi mešanih komunalnih odpadkov je določena z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. Osnovo predstavljajo podatki o vrsti in viru nastajanja odpadkov ter o sestavi mešanih komunalnih odpadkov, ki jih izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov vsako leto sporočijo na ARSO.
Metodologija zbiranja podatkov o OEEO je določena z Uredbo o odpadni električni in elektronski opremi. Osnovo predstavljajo podatki, ki jih nosilci skupnih načrtov ravnanja z OEEO enkrat letno sporočajo na ARSO. Podatke o EEO, dani na trg v RS, v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev zbira Finančna uprava RS (FURS).
Metodologija zbiranja podatkov o baterijah in akumulatorjih, danih na trg v RS, in o OBA je določena z Uredbo o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji. Osnovo predstavljajo podatki, ki jih nosilci skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi prenosnimi, avtomobilskimi in industrijskimi baterijami in akumulatorji ter proizvajalci, ki za baterije in akumulatorje samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, enkrat letno sporočajo na ARSO. Podatke o baterijah in akumulatorjih, danih na trg v RS, v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev zbira Finančna uprava RS (FURS).
Metodologija zbiranja podatkov o izrabljenih vozilih je določena z Uredbo o izrabljenih vozilih. Osnovo predstavljajo podatki, ki jih nosilci skupnih načrtov ravnanja z izrabljenimi vozili in proizvajalci, ki za vozila samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, enkrat letno sporočajo na ARSO. Podatke o številu in masi izrabljenih vozil, prevzetih v razgradnjo, v skladu z isto uredbo zbira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki v ta namen vodi Spletno Aplikacijo za Razgradnjo Avtomobilov SARA.
Metodologija zbiranja podatkov o odpadnih mineralnih in sintetičnih mazivih ter industrijskih odpadnih oljih (v nadaljevanju odpadna olja) je določena z Uredbo o odpadkih in Uredbo o odpadnih oljih. Osnovo predstavljajo podatki o odpadkih, ki jih izvirni povzročitelji, zbiralci in izvajalci obdelave odpadkov v skladu z Uredbo o odpadkih enkrat letno sporočajo na ARSO. Zbiralci ter predelovalci in odstranjevalci odpadnih olj, ki prevzemajo odpadna olja neposredno od povzročiteljev teh odpadkov, morajo sporočiti tudi podatke o vsebnosti vode in onesnaževal, zlasti PCB, v prevzetih odpadnih oljih.
Podatke o mazalnih oljih in tekočinah, danih na trg v RS, v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin zbira FURS.
Metodologija obdelave podatkov:
MOPE na podlagi podatkov izvajalcev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov iz poročil o izvedeni sortirni analizi mešanih komunalnih odpadkov preračuna sestavo mešanih komunalnih odpadkov na nacionalni ravni.
ARSO v skladu z metodologijo iz Sklepa 2019/2193/EU pripravi podatke o EEO, dani na trg v RS, ki jih zbira FURS, in podatke o OEEO. V fazi obdelave podatkov (na mikroravni) ugotavlja napake v podatkih nosilcev skupnih načrtov ravnanja z OEEO in primerja podatke za opazovano leto s podatki za pretekla leta. Podatke, ki jih o OEEO sporočijo nosilci skupnih načrtov ravnanja z OEEO, primerja (na mikroravni) s podatki, ki jih o ravnanju z OEEO sporočajo zbiralci in izvajalci obdelave odpadkov.
ARSO v skladu z metodologijo iz Sklepa 493/2012/EU pripravi podatke o baterijah in akumulatorjih, danih na trg v RS, ki jih zbira FURS, in podatke o OBA. V fazi obdelave podatkov (na mikroravni) ugotavlja napake v podatkih nosilcev skupnih načrtov in proizvajalcev, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, ter primerja podatke za opazovano leto s podatki za pretekla leta. Podatke, ki jih o OBA sporočijo nosilci skupnih načrtov in proizvajalci, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, primerja (na mikroravni) s podatki, ki jih o ravnanju z OBA sporočajo zbiralci in izvajalci obdelave odpadkov. Podatke o baterijah in akumulatorjih, danih na trg v RS, ki jih sporočijo nosilci skupnih načrtov in proizvajalci, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, (na mikroravni) primerja tudi s podatki, ki jih o teh proizvodih, danih na trg v RS, zbira FURS.
ARSO v skladu z metodologijo iz Sklepa 2005/293/ES pripravi podatke o IV. V fazi obdelave podatkov (na mikroravni) ugotavlja napake v podatkih nosilcev skupnih načrtov in proizvajalcev, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, ter primerja podatke za opazovano leto s podatki za pretekla leta. Podatke, ki jih o IV sporočijo nosilci skupnih načrtov in proizvajalci, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, primerja (na mikroravni ) s podatki, ki jih o ravnanju z IV sporočajo zbiralci in izvajalci obdelave odpadkov. Podatke o IV, ki jih sporočajo navedene osebe, primerja (na mikroravni) tudi s podatki iz spletne aplikacije SARA. Kazalec prikazuje podatke o IV za leto 2022. S 14.7.2021 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu (Uradni list RS, št. 112/21, 187/21 – ZIPRS2223 in 161/22 – ZT-1C), ki je spremenil 14. člen Zakona o dajatvah v motornih vozilih (Uradni list RS, št. 54/17 in 112/21 – ZIUPGT). Skladno s tem se je podaljšal rok od odjave vozila do katerega morajo lastniki odjavljeno vozilo ponovno registrirati ali predati v ELV obrat iz enega na dve leti. Če tega ne storijo v roku dveh let od odjave vozila morajo plačati dajatev. Podaljšanje omenjenega roka je lahko eden od razlogov za zmanjšanje zbranih IV po letu 2020. Zmanjšanje zbranih IV po letu 2020 pa je lahko tudi posledica razmer na trgu surovin in na trgu prodaje vozil in rabljenih vozil (zmanjšanje prodaje in rast cen rabljenih vozil).[MŠ1]
ARSO v skladu z metodologijo iz Sklepa 2019/1004/EU pripravi podatke o oljih, danih na trg v RS, ki jih zbira FURS, in o odpadnih oljih. V fazi obdelave podatkov (na mikroravni) ugotavlja napake v podatkih zbiralcev in izvajalcev obdelave odpadkov ter primerja podatke za opazovano leto s podatki za pretekla leta. ARSO podatke o odpadnih oljih, ki jih sporočajo zbiralci in izvajalci obdelave odpadkov, primerja s podatki, ki jih sporočajo izvirni povzročitelji odpadkov.
Podatki so grafično in tabelarično predstavljeni v količinah – masi (tone) in v deležih (%), preračunanih na celotno relevantno količino.
Slika OD03_2023-1 prikazuje delež (%) odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) in delež (%) odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA) med mešanimi komunalnimi odpadki, zbranimi v letih 2020, 2021 in 2022.
Slika OD03_2023-2 prikazuje maso (v tonah) in strukturo (v %) ločeno zbrane odpadne električne in elektronske opreme po posameznih razredih električne in elektronske opreme v Sloveniji v obdobju 2019-2022.
Slika OD03_2023-3 prikazuje delež (%) ločeno zbrane odpadne električne in elektronske opreme od povprečne mase električne in elektronske opreme, ki je bila v predhodnih treh letih dana na trg v Republiki Sloveniji za obdobje 2019-2022.
Slika OD03_2023-4 prikazuje delež (%) ločeno zbranih prenosnih odpadnih baterij in akumulatorjev od povprečne količine prenosnih baterij in akumulatorjev, danih na trg v Republiki Sloveniji v istem in dveh predhodnih letih za obdobje 2019-2022.
Slika/Tabela OD03_2023-5 prikazuje število (n) in maso (v tonah) prevzetih izrabljenih vozil, v Sloveniji leta 2022.
Slika OD03_2023-6 prikazuje maso (v tonah) nastali in ločeno zbranih odpadnih mineralnih in sintetičnih maziv in industrijskih odpadnih olj v Sloveniji v obdobju 2020-2022.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) |
% |
MOPE |
2020-2022 |
konec tekočega leta za preteklo koledarsko leto |
letno |
marec 2024 |
da |
|
tone |
ARSO |
2019-2022 |
po 30.6 tekočega leta za predpreteklo koledarsko leto |
letno |
marec 2024 |
da |
|
|
% |
|||||||
|
Odpadne baterije in akumulatorji (OBA) |
% |
ARSO |
2019-2022 |
po 30.6 tekočega leta za predpreteklo koledarsko leto |
letno |
november2024 |
da |
|
Izrabljena vozila |
število |
ARSO |
2022 |
po 30.6 tekočega leta za predpreteklo koledarsko leto |
letno |
avgust 2024 |
da |
|
tone |
|||||||
|
Odpadna olja |
tone |
ARSO |
2020-2022 |
po 30.6 tekočega leta za predpreteklo koledarsko leto |
letno |
marec 2024 |
da |
Opredelitev kazalca:
- Relevantnost kazalca: 2
1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno
- Točnost uporabljenih podatkov: 1
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
- Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
- Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov:
- o odpadni električni in elektronski opremi na ravni EU je določena z izvedbenimi akti EU in je podrobneje opisana na spletni strani Eurostata,
- o odpadnih baterijah in akumulatorjih na ravni EU je določena z izvedbenimi akti EU in je podrobneje opisana na spletni strani Eurostata.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
- za odpadno električno in elektronsko opremo je podrobneje opisana na spletni strani Eurostata,
- za odpadne baterije in akumulatorje je podrobneje opisana na spletni strani Eurostata.
Slika OD03_2023-7 prikazuje delež (v %) ločeno zbrane odpadne električne in elektronske opreme od povprečne mase električne in elektronske opreme, ki je bila v predhodnih treh letih dana na trg v posameznih državah EU in na celotni ravni EU za leto 2021.
Slika OD03_2023-8 prikazuje delež (v %) ločeno zbranih prenosnih odpadnih baterij in akumulatorjev od povprečne količine prenosnih baterij in akumulatorjev, danih na trg v istem in dveh predhodnih letih v posameznih državah EU in na celotni ravni EU za leto 2021.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
|
Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) |
% |
2021 |
konec tekočega leta za predpreteklo koledarsko leto |
letno |
marec 2024 |
|
|
Odpadne baterije in akumulatorji (OBA) |
% |
2021 |
konec tekočega leta za predpreteklo koledarsko leto |
letno |
marec 2024 |
Datum zajema podatkov za kazalec:
marec 2024
Drugi viri in literatura:
- Operativni program varstva okolja s področja odpadkov, 2022.
[MŠ1]Pojasnilo za podatke o IV