Divjad so vrste prostoživečih sesalcev in ptic, ki se lovijo in so določene v skladu z Uredbo o vrstah divjadi in lovnih dobah.

Kazalec prikazuje vpliv trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v preteklih desetih letih na podlagi odvzema osebkov. Odvzem pomeni obremenitev populacije neposredno z lovom (odstrelom) in z ostalimi izgubami, kar je izraženo z absolutnim številom izločenih živali po posameznih živalskih vrstah. Posebej so prikazane izgube, ki nastajajo pod vplivom človeka (promet, pokos, krivolov, potepuški psi,…).

Kazalec ohranjenosti divjadi, temelji na dolgoročnih standardiziranih evidencah, ki jih vodijo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom. Trend razvoja kazalca je ponazorjen v obliki podkazalcev – odvzem, izgube in škode, ki jo povzroča divjad. Prva podkazalca sta izražena v absolutnem številu izločenih osebkov iz populacije, zadnji pa z nominalno vrednostjo izplačanih odškodnin oškodovancem ter deleži glavnih povzročiteljev (vrste divjadi) te škode.

Evidence temeljijo na zakonskih predpisih in so mednarodno primerljive, vključujejo letne statistike odstrela in izgub (odvzema) ter škodnih primerov.

Statistične podatke o delu enega od podkazalcev (odstrel kot del odvzema) in s tem kazalcu v celoti letno povzema Statistični urad Republike Slovenije v Statističnem letopisu za posamezno koledarsko leto, v poglavju "Gozdarstvo in lov". Kazalec z vsemi podkazalci je vključen v Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva, ki ga letno pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Upravljanje zajema vse živalske in rastlinske vrste v ekosistemu. Poseganja v populacije divjadi so del upravljanja in potekajo na podlagi lovsko upravljavskih načrtov, ki jih po predpisanem postopku na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sprejem posredujejo strokovne službe Zavoda za gozdove Slovenije, ki je po Zakonu o gozdovih in po Zakonu o divjadi in lovstvu pristojen za celostno načrtovanje.

Pri načrtih upravljanja z divjadjo so upoštevana strokovna izhodišča. Ukrepi so usklajeni s pristojnimi organi lovsko upravljavskih območij, ki predstavljajo širše ekološko zaokrožene enote za upravljanje z divjadjo v Sloveniji. Predlog je usklajen z izvajalci posegov v populacijo in sicer na podlagi naslednjih parametrov:
- dosedanjega odvzema posameznih vrst divjadi (odstrel, izgube – ne glede na izvor),
- trenda ugotovljenih škod na kmetijskih kulturah, živini, objektih, v prometu in drugje,
- trenda bioindikaterjev v populacijah in njihovem okolju,
- ocene stanja v loviščih, kot ga podajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom ter
- izkušenj in znanja (teoretičnega in praktičnega), ki so si jih v preteklih letih delovanja Zavoda za gozdove Slovenije pridobili strokovnjaki na področju dela z živalskim svetom.

Ko minister, pristojen za lov sprejme odločitev o sprejemu načrtov, se po lovsko upravljavskih območjih načrtovano kvoto odvzema pri posamezni vrsti divjadi ter vsa dela v življenjskem okolju razdeli po posameznih loviščih. Odvzem divjadi in izvajanje del v okolju spremlja Zavod za gozdove, morebitne kršitve pa nadzira in sankcionira lovska inšpekcija s pomočjo sodišč.

Načrtovani odvzem posamezne vrste divjadi ne pomeni t.i. čistega odstrela, pač pa tudi vse ugotovljene (dokazane) izgube, ki se od načrtovane kvote ravno tako odštevajo. Na ta način je zagotovljena kontrola dinamike populacije, saj bi le ob načrtovanju čistega odstrela lahko prišlo do nenadzorovane višine izgub, ki so sicer slučajnostnega izvora, vendar pa v zadnjih letih nakazujejo značilen trend povečevanja ter predstavljajo v skupnem odvzemu tudi nekaj 10 % smrtnosti pri nekaterih vrstah.

Stanje na področju divjadi je v Sloveniji ugodno, večina vrst ima ugodne znotraj in medvrstne kazalce večjih bolezenskih epidemij ni zaznati, razen ciklično pri nekaterih vrstah (npr.: lisica – garje, gams – garje, srna in navadni jelen – črevesni in kožni zajedavci). Število osebkov določenih vrst divjadi (rastlinojedi parkljarji in divji prašič), ki imajo pomemben vpliv na ekosistem (rastlinska gozdna biomasa, poljski pridelki) se je s povečanim odvzema znižalo, pri tem je zaskrbljujoče povečano naraščanje izgub. Povečujejo se izgube v prometu in sicer: smrtnost živali, materialna škodo in možne poškodbe/smrt udeležencev v prometu. S povečanim odvzemom se je znižala višina škode, ki jo povzroča divjad.

Trendi divjadi v Sloveniji se ne razlikujejo od evropskih (npr.: naraščanje populacije divjega prašiča v preteklih letih v celotnem evropskem prostoru). Oženje primernega življenjskega prostora ne omogočena večjega številčnega dviga populacije ključnih vrst divjadi.