KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Stanje na področju divjadi je v Sloveniji ugodno, večjih bolezenskih epidemij ni zaznati. Število rastlinojedih parkljarjev in divjih prašičev se je znižalo. Zaskrbljujoča je povečana izguba osebkov v prometu. Znižala se je absolutna višina škode, ki jo povzroča divjad.
Upravljanje vključuje vse živalske in rastlinske vrste. Poseganje v populacije divjadi temelji na lovsko upravljavskih načrtih, ki jih po predpisanem postopku na MKGP v sprejem posredujejo strokovne službe Zavoda za gozdove Slovenije.


Divjad so vrste prostoživečih sesalcev in ptic, ki se lovijo in so določene v skladu z Uredbo o vrstah divjadi in lovnih dobah.

Kazalec prikazuje vpliv trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v preteklih desetih letih na podlagi odvzema osebkov. Odvzem pomeni obremenitev populacije neposredno z lovom (odstrelom) in z ostalimi izgubami, kar je izraženo z absolutnim številom izločenih živali po posameznih živalskih vrstah. Posebej so prikazane izgube, ki nastajajo pod vplivom človeka (promet, pokos, krivolov, potepuški psi,…).

Kazalec ohranjenosti divjadi, temelji na dolgoročnih standardiziranih evidencah, ki jih vodijo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom. Trend razvoja kazalca je ponazorjen v obliki podkazalcev – odvzem, izgube in škode, ki jo povzroča divjad. Prva podkazalca sta izražena v absolutnem številu izločenih osebkov iz populacije, zadnji pa z nominalno vrednostjo izplačanih odškodnin oškodovancem ter deleži glavnih povzročiteljev (vrste divjadi) te škode.

Evidence temeljijo na zakonskih predpisih in so mednarodno primerljive, vključujejo letne statistike odstrela in izgub (odvzema) ter škodnih primerov.

Statistične podatke o delu enega od podkazalcev (odstrel kot del odvzema) in s tem kazalcu v celoti letno povzema Statistični urad Republike Slovenije v Statističnem letopisu za posamezno koledarsko leto, v poglavju "Gozdarstvo in lov". Kazalec z vsemi podkazalci je vključen v Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva, ki ga letno pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.


Grafi

Slika NB03-1: Odvzem divjadi v obdobju 1997 - 2006
Viri:

Dolgoročni lovsko upravljavski načrti lovsko upravljavskih območij za obdobje 2007 – 2016, ZGS, 2007;
Letni lovsko upravljavski načrti lovsko upravljavskih območij za leto 2007, ZGS, 2007.

Prikaži podatke
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
srna število 39355 35543 37492 38993 38685 38660 41874 43249 43404 42675
fazan število 33864 36284 39416 41476 40841 36202 33327 35541 36909 27183
lisica število 8928 9955 13596 14795 14676 14347 12628 9919 7827 7904
divji prašič število 3032 2755 4289 4470 5088 5865 7223 6280 6440 5359
navadni jelen število 4024 3742 4331 4355 4158 4468 5203 5034 4784 5066
raca mlakarica število 6562 7866 6420 6504 5884 6452 6134 5888 6073 4059
poljski zajec število 4617 3923 3738 3444 2971 3006 2863 3353 3463 3724
gams število 2280 1949 2084 2106 2180 2323 2453 2634 2604 2679
poljska jerebica število 1873 1820 2092 2032 2532 2375 2174 2446 2266 1914
muflon število 557 632 608 689 633 580 773 734 715 670
damjak število 95 289 112 114 87 135 180 143 135 123
Slika NB03-2: Izgube temeljnih vrst divjadi - primerjalno v obdobju 1997-2001-2006 - po vzrokih
Viri:

Dolgoročni lovsko upravljavski načrti lovsko upravljavskih območij za obdobje 2007 – 2016, ZGS, 2007;
Letni lovsko upravljavski načrti lovsko upravljavskih območij za leto 2007, ZGS, 2007.

Prikaži podatke
1997- promet 1997 - drugo 2001 - promet 2001 - drugo 2006 - promet 2006 - drugo
srna število 3707 3826 4686 2838 6629 5968
navadni jelen število 83 207 145 347 188 806
damjak število 13 1 4 0 13 1
muflon število 2 28 4 23 1 77
gams število 10 131 6 201 7 445
divji prašič število 25 35 58 33 74 81
lisica število 312 185 601 160 728 425
poljski zajec število 565 804 746 121 730 69
fazan število 29 1127 51 464 65 99
poljska jerebica število 7 163 2 31 14 16
raca mlakarica število 17 277 15 69 20 24
Slika NB03-3: Škode od divjadi v obdobju 1998-2006
Viri:

Dolgoročni lovsko upravljavski načrti lovsko upravljavskih območij za obdobje 2007 – 2016, ZGS, 2007, ZGS, 2007;
Letni lovsko upravljavski načrti lovsko upravljavskih območij za leto 2007, ZGS, 2007

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Vrednost škode EUR (€) 178737 231640 354862 345290 430780 434834 562042 401966 364633
Slika NB03-4: Relativni deleži povzročiteljev škode v obdobju 1998 - 2006
Viri:

Dolgoročni lovsko upravljavski načrti lovsko upravljavskih območij za obdobje 2007 – 2016, ZGS, 2007, ZGS, 2007;
Letni lovsko upravljavski načrti lovsko upravljavskih območij za leto 2007, ZGS, 2007

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Divji prašič % 47.6 66.7 56 62.9 66.7 67.6 57.1 68.8 58.3
Srnjad, jelenjad, damjak, muflon, gams % 39.7 28.6 42.7 32.9 30 29.7 40 26.6 38.3
Ostala divjad % 12.7 4.8 1.3 4.3 3.3 2.7 2.9 4.7 3.3

Cilji

- ohranjanje visoke stopnje biotske pestrosti divjadi,
- naravno ravnovesje med rastlinojedimi vrstami in rastlinskim delom ekosistemov,
- zagotavljanje prehranske baze za višje trofične nivoje (velike zveri),
- lov.


Upravljanje zajema vse živalske in rastlinske vrste v ekosistemu. Poseganja v populacije divjadi so del upravljanja in potekajo na podlagi lovsko upravljavskih načrtov, ki jih po predpisanem postopku na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sprejem posredujejo strokovne službe Zavoda za gozdove Slovenije, ki je po Zakonu o gozdovih in po Zakonu o divjadi in lovstvu pristojen za celostno načrtovanje.

Pri načrtih upravljanja z divjadjo so upoštevana strokovna izhodišča. Ukrepi so usklajeni s pristojnimi organi lovsko upravljavskih območij, ki predstavljajo širše ekološko zaokrožene enote za upravljanje z divjadjo v Sloveniji. Predlog je usklajen z izvajalci posegov v populacijo in sicer na podlagi naslednjih parametrov:
- dosedanjega odvzema posameznih vrst divjadi (odstrel, izgube – ne glede na izvor),
- trenda ugotovljenih škod na kmetijskih kulturah, živini, objektih, v prometu in drugje,
- trenda bioindikaterjev v populacijah in njihovem okolju,
- ocene stanja v loviščih, kot ga podajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom ter
- izkušenj in znanja (teoretičnega in praktičnega), ki so si jih v preteklih letih delovanja Zavoda za gozdove Slovenije pridobili strokovnjaki na področju dela z živalskim svetom.

Ko minister, pristojen za lov sprejme odločitev o sprejemu načrtov, se po lovsko upravljavskih območjih načrtovano kvoto odvzema pri posamezni vrsti divjadi ter vsa dela v življenjskem okolju razdeli po posameznih loviščih. Odvzem divjadi in izvajanje del v okolju spremlja Zavod za gozdove, morebitne kršitve pa nadzira in sankcionira lovska inšpekcija s pomočjo sodišč.

Načrtovani odvzem posamezne vrste divjadi ne pomeni t.i. čistega odstrela, pač pa tudi vse ugotovljene (dokazane) izgube, ki se od načrtovane kvote ravno tako odštevajo. Na ta način je zagotovljena kontrola dinamike populacije, saj bi le ob načrtovanju čistega odstrela lahko prišlo do nenadzorovane višine izgub, ki so sicer slučajnostnega izvora, vendar pa v zadnjih letih nakazujejo značilen trend povečevanja ter predstavljajo v skupnem odvzemu tudi nekaj 10 % smrtnosti pri nekaterih vrstah.

Stanje na področju divjadi je v Sloveniji ugodno, večina vrst ima ugodne znotraj in medvrstne kazalce večjih bolezenskih epidemij ni zaznati, razen ciklično pri nekaterih vrstah (npr.: lisica – garje, gams – garje, srna in navadni jelen – črevesni in kožni zajedavci). Število osebkov določenih vrst divjadi (rastlinojedi parkljarji in divji prašič), ki imajo pomemben vpliv na ekosistem (rastlinska gozdna biomasa, poljski pridelki) se je s povečanim odvzema znižalo, pri tem je zaskrbljujoče povečano naraščanje izgub. Povečujejo se izgube v prometu in sicer: smrtnost živali, materialna škodo in možne poškodbe/smrt udeležencev v prometu. S povečanim odvzemom se je znižala višina škode, ki jo povzroča divjad.

Trendi divjadi v Sloveniji se ne razlikujejo od evropskih (npr.: naraščanje populacije divjega prašiča v preteklih letih v celotnem evropskem prostoru). Oženje primernega življenjskega prostora ne omogočena večjega številčnega dviga populacije ključnih vrst divjadi.


Metodologija

Kazalec je izmerjen na podlagi sledečih podkazalcev:
- Statistike odvzema divjadi, ki jo glede na vrsto divjadi, na spolno in starostno kategorijo ter vrsto odvzema od leta 1995 letno vodi Zavod za gozdove Slovenije v okviru izdelave letnih lovsko upravljavskih načrtov lovsko upravljavskih območij. Vodi jo na podlagi kronološkega beleženja vseh izločitev posameznih živali iz populacije pri posameznih upravljavcih lovišč in lovišč s posebnim namenom in vnosom v predpisane evidence, kot ji predpisuje Pravilnik o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju (Ur.l. RS, št. 120/2005) in jih upravljavcih lovišč in lovišč s posebnim namenom letno posredujejo Zavodu za gozdove Slovenije.
- Statistike vrste izgub divjadi, ki jo od leta 1995 letno vodi Zavod za gozdove Slovenije. Vodi jo na podlagi kronološkega beleženja vrste izgube posameznih živali pri posameznih upravljavcih lovišč in lovišč s posebnim namenom, kot jih predpisuje Pravilnik o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju (Ur.l. RS, št. 120/2005) in jih upravljavcih lovišč in lovišč s posebnim namenom letno posredujejo Zavodu za gozdove Slovenije.
- Statistike škodnih primerov, ki jih divjad povzroči na gozdnih in kmetijskih zemljiščih, ki jo od leta 1995 letno vodi Zavod za gozdove Slovenije. Vodi jo na podlagi beleženja škodnih primerov po posameznih vrstah divjadi, skladno s Pravilnikom o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo (Ur.l. RS, št. 111/2005), katere obravnavajo posamezni upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom in jih letno posredujejo Zavodu za gozdove Slovenije.

Podatke odstrela in izgub (odvzema) divjadi ob začetku naslednjega koledarskega leta preverijo s strani resornega ministrstva za divjad in lovstvo imenovane komisije v okviru lovsko upravljavskih območij.

Viri:
- Dolgoročni lovsko upravljavski načrti lovsko upravljavskih območij za obdobje 2007 – 2016, ZGS, 2007
- Letni lovsko upravljavski načrti lovsko upravljavskih območij za posamezno koledarsko leto, ZGS, 2007
in povzeto v
- SURS, Statistični letopis za posamezno koledarsko leto, poglavje "Gozdarstvo in lov".
- KIS in MKGP, Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva - "Zeleno poročilo" za posamezno koledarsko leto.

Datum zajema podatkov

Related indicators