Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna Republike Slovenije. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju. Kazalec prikazuje tudi potek izvedbe ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v ReNPVO.

Izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst temeljijo na 92. in 93. členu Zakona o ohranjanju narave in določbah Zakona o divjadi in lovstvu. Predlagana višina je določena v lestvici, ki jo vsako leto potrdi minister, izplačila se izplačujejo na podlagi odškodninskih zahtevkov oškodovancev. Materialna dejstva v postopku ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci ZGS. V primeru, da se oškodovanec s predlagano višino odškodnine ne strinja, lahko na podlagi vloge uveljavi višjo višino odškodnine, za katero je dolžan predložiti ustrezno dokumentacijo.

Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od junija do oktobra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (npr. neustrzno varovanje premoženja).

V letu 2005 so velike zveri (rjavi medved, volk, ris) povzročile škodo v 85 % škodnih dogodkih, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine. V letu 2006 je bilo teh dogodkov 77 % in 59 % v letu 2007. Rjavi medved je leta 2005 povzročil škodo v 77 % škodnih dogodkov, v letu 2006 v 59 %, v letu 2007 v 27 %. Volk je v letu 2005 povzročil škodo v nekaj manj kot 6 % škodnih dogodkov, v letu 2006 v nekaj več kot 16 % in v letu 2007 več kot v 32 %. Za 15 % se je v zadnjih dveh letih povečalo število škodnih dogodkov v katerih so povzročili škodo krokarji.

Za povračilo škode, ki so jo povzročile velike zveri se je v teh letih namenilo od 88 % do 80 % finančnih sredstev.

Na drobnici je bila v letu 2005 povzročena škoda v 33 %, v letu 2007 je delež porasel na 66 %. Za 18 % se je v dveh letih zmanjšalo število škodnih dogodkov na področju poljedelstva.

V letu 2007 se je skoraj 80 % finančnih sredstev porabilo za plačilo škode, ki je nastala na drobnici, v letu 2005 je navedeni delež znašal 40 %. V zadnjih dveh letih se je za 14 % zmanjšala poraba sredstev za plačilo škode na področju čebelarstva.

Sofinanciranje ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode se izvaja na podlagi javnih razpisov s katerimi se sofinancira nakup elektromrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri. Javni razpisi so pripravljeni v skladu s Pravilnikom o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode.