[NB07] Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst
Ključno sporočilo
Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letu 2011 je bilo obravnavanih 905 škodnih dogodkov. Za 858 škodnih dogodkov je bilo v celoti ali delno odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 443.695,30 EUR. V odškodninskih zahtevkih so se uveljavljala povračila za škodo, ki so jo povzročile živali 20 zavarovanih vrst. Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Najpogostejši povzročitelji škode so velike zveri, škoda pa je najpogosteje povzročena na drobnici.
Definicija
Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju. Kazalec prikazuje tudi potek izvedbe ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri.
Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06).
Grafi
Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2011; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2011.
ODSEV, Agencija RS za okolje, 2013.
| januar | februar | marec | april | maj | junij | julij | avgust | september | oktober | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2005 | število | 7 | 7 | 22 | 42 | 58 | 93 | 117 | 223 | 245 | 169 |
| 2006 | število | 26 | 31 | 49 | 55 | 94 | 106 | 93 | 149 | 210 | 144 |
| 2007 | število | 30 | 40 | 59 | 86 | 121 | 82 | 123 | 182 | 191 | 130 |
| 2008 | število | 50 | 58 | 41 | 99 | 107 | 118 | 163 | 218 | 295 | 204 |
| 2009 | število | 37 | 33 | 52 | 62 | 76 | 72 | 110 | 127 | 158 | 109 |
| 2010 | število | 27 | 49 | 64 | 69 | 122 | 108 | 115 | 165 | 268 | 214 |
| 2011 | število | 23 | 28 | 55 | 59 | 88 | 76 | 84 | 149 | 131 | 105 |
| november | december | ||||||||||
| 2005 | število | 70 | 29 | ||||||||
| 2006 | število | 75 | 36 | ||||||||
| 2007 | število | 82 | 58 | ||||||||
| 2008 | število | 111 | 73 | ||||||||
| 2009 | število | 79 | 38 | ||||||||
| 2010 | število | 105 | 30 | ||||||||
| 2011 | število | 72 | 35 |
ODSEV, Agencija RS za okolje, 2013.
| 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| rjavi medved | število | 817 | 589 | 294 | 578 | 353 | 568 | 293 |
| volk | število | 61 | 165 | 354 | 397 | 410 | 535 | 436 |
| ris | število | 28 | 16 | 7 | 17 | 16 | 7 | 7 |
| dihur | število | 28 | 23 | 17 | 38 | 44 | 41 | 24 |
| krokar | število | 102 | 185 | 282 | 361 | 32 | 27 | 30 |
| drugo | število | 25 | 19 | 144 | 58 | 42 | 60 | 69 |
| skupaj | število | 1061 | 997 | 1098 | 1449 | 897 | 1238 | 859 |
ODSEV, Agencija RS za okolje, 2013
| 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| rjavi medved | EUR | 194865.6 | 145159.8 | 81866.4 | 170678.5 | 154314.3 | 252496.7 | 113703.1 |
| volk | EUR | 30050.3 | 87841.6 | 203336 | 280580.2 | 271870.3 | 333485.4 | 252106.2 |
| ris | EUR | 6501.3 | 3280.8 | 1161.5 | 3712.2 | 3856.3 | 1263.8 | 975 |
| dihur | EUR | 4268 | 5031 | 4750 | 14680.6 | 20888.5 | 9956.1 | 3254.8 |
| krokar | EUR | 15075.3 | 39380.8 | 52639.9 | 67172.2 | 13745.7 | 12377.6 | 36156.7 |
| drugo | EUR | 9313.6 | 8099.8 | 11732.7 | 42918.5 | 15501.9 | 29063.5 | 37499.4 |
| skupaj | EUR | 260074 | 288793.8 | 355486.4 | 580076.9 | 480177 | 638642.9 | 443695.3 |
| - | ||||||||
| rjavi medved | % | 74.9 | 50.3 | 23 | 29.4 | 32.1 | 39.5 | 25.6 |
| volk | % | 11.6 | 30.4 | 57.2 | 48.4 | 56.6 | 52.2 | 56.8 |
| ris | % | 2.5 | 1.1 | 0.3 | 0.6 | 0.8 | 0.2 | 0.2 |
| dihur | % | 1.6 | 1.7 | 1.3 | 2.5 | 4.4 | 1.6 | 0.7 |
| krokar | % | 5.8 | 13.6 | 14.8 | 11.6 | 2.9 | 1.9 | 8.1 |
| drugo | % | 3.6 | 2.8 | 3.3 | 7.4 | 3.2 | 4.6 | 8.5 |
ODSEV, Agencija RS za okolje, 2013.
| drobnica | sadjarstvo | pridelava krme (bale) | poljedelstvo | perutnina | čebelarstvo | drugo | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2005 | število primerov | 353 | 139 | 120 | 225 | 32 | 79 | 113 |
| 2006 | število primerov | 526 | 138 | 86 | 76 | 25 | 73 | 73 |
| 2007 | število primerov | 726 | 67 | 59 | 34 | 25 | 13 | 174 |
| 2008 | število primerov | 824 | 165 | 106 | 162 | 55 | 48 | 201 |
| 2009 | število primerov | 517 | 100 | 81 | 70 | 50 | 16 | 111 |
| 2010 | število primerov | 708 | 171 | 97 | 92 | 49 | 46 | 125 |
| 2011 | število primerov | 560 | 67 | 61 | 26 | 38 | 20 | 110 |
ODSEV, Agencija RS za okolje, 2013.
| 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| drobnica | EUR | 104732.7 | 171839.9 | 279044.3 | 347837.6 | 331633.3 | 454851.2 | 297195.7 |
| sadjarstvo | EUR | 18804.4 | 20813.5 | 13260.4 | 46712.5 | 25718.2 | 38309.1 | 19053.1 |
| pridelava krme (bale) | EUR | 20277.8 | 17298.9 | 9491.4 | 18263.5 | 15277.5 | 15868.1 | 20448 |
| poljedelstvo | EUR | 27698.6 | 10736.2 | 5099.3 | 20647.3 | 15264.7 | 20670.2 | 13740.1 |
| perutnina | EUR | 4297.4 | 5121.3 | 5221.9 | 15017.6 | 20997 | 10988.9 | 4815.4 |
| čebelarstvo | EUR | 43352.8 | 34406.7 | 7908 | 32411.2 | 11396.9 | 37461 | 11186.8 |
| drugo | EUR | 40910.2 | 28577.8 | 35461.2 | 98852.2 | 59889 | 60494.9 | 77256 |
| skupaj | EUR | 260074 | 288794.3 | 355486.4 | 579741.9 | 480177 | 638642.9 | 443695.1 |
| - | ||||||||
| drobnica | % (EUR) | 40.3 | 59.5 | 78.5 | 60 | 69.1 | 71.2 | 67 |
| sadjarstvo | % (EUR) | 7.2 | 7.2 | 3.7 | 8 | 5.4 | 6 | 4.3 |
| pridelava krme (bale) | % (EUR) | 7.8 | 6 | 2.7 | 3.1 | 3.2 | 2.5 | 4.6 |
| poljedelstvo | % (EUR) | 10.7 | 3.7 | 1.4 | 3.6 | 3.2 | 3.2 | 3.1 |
| perutnina | % (EUR) | 1.7 | 1.8 | 1.5 | 2.6 | 4.4 | 1.7 | 1.1 |
| čebelarstvo | % (EUR) | 16.7 | 11.9 | 2.2 | 5.6 | 2.4 | 5.9 | 2.5 |
| drugo | % (EUR) | 15.7 | 9.9 | 10 | 17 | 12.5 | 9.5 | 17.4 |
Zaključno poročilo Javni razpis, Agencija RS za okolje, 2010
| 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| vložene vloge | število | 37 | 73 | 130 | 91 | 137 | 144 |
Cilji
• Dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin zaradi škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst,
• določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode.
Komentar
Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04-ZON-UPB2, 61/06-ZDru-1, 32/08-OdlUS in 8/10-ZSKZ-B) določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kot dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.
V letih 2005 do 2007 se število škodnih dogodkov ni bistveno spreminjalo, v letu 2008 se je povečalo za več kot 30 %, v letu 2009 je bil zabeležen ponovni padec za skoraj 40 % in prav tolikšna porast v letu 2010 ter ponovni padec v letu 2011, primerljiv z letom 2009. Za več kot 100 % so se v tem obdobju povečala odobrena sredstva za izplačilo, ki so se v letu 2009 ponovno približala ravni preteklih let in v letu 2010 dosegla rekordno raven v višini skoraj 150 % v primerjavi z letom 2005. V letu 2011 je bila višina odobrenih sredstev za izplačilo ponovno nižja, podobna kot leta 2009.
Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (npr. neustrezno varovanje premoženja).
Velike zveri (rjavi medved, volk, ris) so v povprečju povzročile škodo v 85 % škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine. Delež se giblje med 78 % v letu 2008 do 92 % v letu 2010. Rjavi medved je v obdobju od leta 2005 do leta 2011 povzročil škodo med 23 % in 75 % škodnih dogodkov, sedemletno povprečje je 40 %. Volk je v obdobju od leta 2005 do leta 2011 povzročil škodo med 12 in 57 % škodnih dogodkov, sedemletno povprečje je 45 %.
Za povračilo škode, ki so jo povzročile velike zveri se je v teh letih namenilo od 78 % do 92 % finančnih sredstev.
Za škodo povzročeno na drobnici se je izplačalo med 40 % in 78 % finančnih sredstev. V zadnjih sedmih letih se je za več kot 10 % zmanjšala poraba sredstev za plačilo škode na področju čebelarstva. Delež finančnih sredstev, ki se porabi za izplačilo škode povzročene na sadnem drevju se giblje okoli 7 %.
Sofinanciranje ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode se izvaja na podlagi javnih razpisov s katerimi se sofinancira nakup elektromrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri. Javni razpisi so pripravljeni v skladu s Pravilnikom o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode (Ur. l. RS, št. 74/2005). V letu 2011 razpis ni bil izveden. Vsa sredstva so bila namenja izplačilu odškodnin.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: ODSEV – evidenca odškodninskih zahtevkov
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave, Mateja Blažič
Datum zajema podatkov za kazalec: 28. 4. 2013 Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst temeljijo na 92. in 93. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – odl. US in 8/10 - ZSKZ-B) in določbah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Uradni list RS, št.16/04, 120/06 – Odl.US, 17/08). Predlagana višina je določena v lestvici, ki jo potrdi minister, izplačila se izplačujejo na podlagi odškodninskih zahtevkov oškodovancev.
Oškodovanci prijavijo škodo Zavodu za gozdove Slovenije. Materialna dejstva v postopku ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Opravijo ogled, izpolnijo zapisnik, predlagajo sklenitev sporazuma na podlagi lestvice. V primeru, da se oškodovanci ne strinjajo s predlagano višino odškodnine, lahko na Agencijo RS za okolje vložijo vlogo, na podlagi katere uveljavijo višjo višino odškodnine, za katero so dolžni predložiti ustrezno dokumentacijo.
Metodologija obdelave podatkov:
Na Agenciji RS za okolje se odloča o upravičenosti in višini odškodnine ter vodi evidenca odškodninskih zahtevkov, ki se zbirajo v aplikaciji ODSEV. Agencija RS za okolje vsako leto objavi poročilo o Analizi odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst in pripravi zaključno poročilo za Javni razpis.
Pomožni sloj za izris karte je Osrednje območje življenjskega prostora medveda. Sloj služi kot podlaga za izvajanje ukrepov varstva in sožitja rjavega medveda s človekom iz Strategije upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podatki, ki so razvidni iz zapisnikov o nastanku škode, ki so jo povzročile zavarovane živali.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2
Drugi viri in literatura
- Ulamec, P. Nartnik I. 2006. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2005. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2007. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2006. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2008. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2007. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2009. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2008. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2010. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2009. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2011. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2010. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Zaključno poročilo Javni razpis, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, Agencija RS za okolje, 2010. Skrbnik: Petra Ulamec.