KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letih, ko je zaradi pomladanskih pozeb ali poletne suše hrane v naravi manj, je pritisk prostoživečih živalskih vrst na človeške dobrine običajno večji. V letu 2019 smo obravnavali 1301 takšnih škodnih dogodkov, kar je za 76 % več kot v letu 2018. Za 1173 vloženih zahtevkov je bilo odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 570.580,39 EUR za škodo, ki so jo povzročile živali 28 zavarovanih vrst. Škodo na premoženju so lastniki opažali večinsko v obdobju od julija do novembra. Najpogostejša povzročitelja sta bila volk in rjavi medved, škoda pa je bila najpogosteje povzročena na drobnici. V letu 2019 sta se volk in rjavi medved pojavila tudi na območjih, kjer njuna prisotnost prej ni bila zaznana, zato je na teh območjih zaradi manj ustrezne zaščite premoženja večkrat prišlo do nepričakovanih škod. Zaradi napadov velikih zveri na rejne živali, so rejci pogosteje iskali vire financiranja dodatnih zaščitnih ukrepov tako na kmetijskem kot na okoljskem ministrstvu, izrazitejša pa je bila tudi zahteva kmetov po zmanjšanju velikosti populacije volka in rjavega medveda z odstrelom.


Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Prikazani so škodni dogodki in vrednost izplačanih sredstev glede na vrsto povzročitelja oziroma glede na področje škode. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06). Kazalec se ohranja tudi v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20).


Grafi

Slika NB07-1: Škoda, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali leta 2019
Viri: 

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Slika NB07-2: Število opaženih škodnih dogodkov po mesecih, v obdobju od 2005 do 2019
Viri: 

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke

2005 [število]

2006 [število]

2007 [število]

2008 [število]

2009 [število]

2010 [število]

2011 [število]

2012 [število]

2013 [število]

2014 [število]

2015 [število]

2016 [število]

2017 [število]

2018 [število]

2019 [število]

januar

7

26

30

50

37

27

23

28

14

22

22

22

33

31

29

februar

7

31

40

58

33

49

28

35

16

16

13

26

29

13

28

marec

22

49

59

41

52

64

55

34

49

31

38

45

53

37

47

april

42

55

86

99

62

69

59

56

56

54

36

50

45

42

72

maj

58

94

121

107

76

122

88

96

94

103

43

86

75

87

97

junij

93

106

82

118

71

108

76

104

61

96

31

56

82

55

98

julij

117

93

123

163

110

115

84

163

64

98

66

68

103

55

138

avgust

223

149

182

218

127

165

147

269

89

149

90

91

166

98

179

september

245

210

191

295

158

268

131

242

147

217

182

116

263

122

241

oktober

169

144

130

205

109

215

105

147

80

137

133

93

157

88

186

november

70

75

82

111

79

105

72

98

41

60

51

71

86

61

108

december

29

36

58

73

38

30

35

23

23

30

19

23

25

37

78

Slika NB07-3: Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali od leta 2005 do 2019
Viri: 

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke

rjavi medved [število]

volk [število]

ris [število]

dihur [število]

krokar [število]

drugo [število]

skupaj [število]

2005

817

61

28

28

102

25

1061

2006

589

165

16

23

185

19

997

2007

294

354

7

17

282

144

1098

2008

625

420

17

38

366

72

1538

2009

379

427

21

45

33

47

952

2010

629

555

8

41

29

75

1337

2011

316

443

7

24

33

80

903

2012

702

349

2

51

47

144

1295

2013

408

150

0

43

35

98

734

2014

577

212

0

55

52

117

1013

2015

394

114

1

39

45

131

724

2016

368

100

1

55

75

148

747

2017

511

172

2

58

103

271

1117

2018

184

189

1

43

82

227

726

2019

446

337

1

77

127

313

1301

Slika NB07-4: Delež odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, glede na povzročitelja, zavarovano vrsto živali
Viri: 

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke

rjavi medved [EUR]

volk [EUR]

ris [EUR]

dihur [EUR]

krokar [EUR]

drugo [EUR]

skupaj [EUR]

-

rjavi medved [%]

volk [%]

ris [%]

dihur [%]

krokar [%]

drugo [%]

2005

194865,56

30050,26

6501,33

4267,96

15075,32

9313,57

260074

74,93

11,55

2,50

1,64

5,80

3,58

2006

145159,81

87841,58

3280,77

5031

39380,84

8099,82

288793,82

50,26

30,42

1,14

1,74

13,64

2,80

2007

81866,39

203336

1161,47

4750,02

52639,86

11732,66

355486,40

23,03

57,20

0,33

1,34

14,81

3,30

2008

170648,97

279371,18

3712,21

14680,57

67172,24

43253,24

578838,41

29,48

48,26

0,64

2,54

11,60

7,47

2009

149910,32

270706,30

3856,29

20888,46

13745,66

14661,94

473768,97

31,64

57,14

0,81

4,41

2,90

3,09

2010

252496,68

333685,90

1263,75

9956,05

12377,61

29063,45

638843,44

39,52

52,23

0,20

1,56

1,94

4,55

2011

113703,14

251486,68

975

3254,83

36156,70

37499,45

443075,80

25,66

56,76

0,22

0,73

8,16

8,46

2012

232339,10

191879,75

150

6047,32

9392,97

130512,33

570321,47

40,74

33,64

0,03

1,06

1,65

22,88

2013

145066,14

89246,18

0

4388,50

13229,81

60548,79

312479,42

46,42

28,56

0

1,40

4,23

19,38

2014

192206,02

140594,94

0

4768,46

24107,28

90115,09

451791,79

42,54

31,12

0

1,06

5,34

19,95

2015

147866,08

83914,30

168,75

4729,07

8353,03

58316,16

303347,39

48,74

27,66

0,06

1,56

2,75

19,22

2016

136126,03

63481,84

24,86

5559,91

10104,10

47888,60

263185,34

51,72

24,12

0,01

2,11

3,84

18,20

2017

164917,36

159246,16

1434,97

5886,09

19539,09

171952,33

522976

31,53

30,45

0,27

1,13

3,74

32,88

2018

58074,66

127771,70

0

9588,15

13252,28

101336,13

310022,92

18,73

41,21

0

3,09

4,27

32,69

2019

138884,20

244656,33

181,50

7604,71

20114,31

159139,34

570580,39

24,34

42,88

0,03

1,33

3,53

27,89

Slika NB07-5: Število škodnih dogodkov glede na področje škode
Viri: 

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke

drobnica [število primerov]

sadjarstvo [število primerov]

pridelava krme (bale) [število primerov]

poljedelstvo [število primerov]

perutnina [število primerov]

čebelarstvo [število primerov]

drugo [število primerov]

2005

353

139

120

225

32

79

113

2006

526

138

86

76

25

73

73

2007

726

67

59

34

25

13

174

2008

862

168

112

165

55

69

222

2009

544

100

84

73

52

32

116

2010

753

172

106

99

49

68

138

2011

576

68

67

49

38

30

100

2012

563

182

119

114

73

87

220

2013

302

84

49

45

61

76

157

2014

347

120

91

130

78

89

269

2015

221

90

83

77

54

64

179

2016

240

78

74

51

75

85

180

2017

363

110

81

132

75

100

346

2018

309

56

44

39

72

28

188

2019

456

113

79

129

98

89

365

Slika NB07-6: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, glede na področje škode
Viri: 

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke

drobnica [EUR]

sadjarstvo [EUR]

pridelava krme (bale) [EUR]

poljedelstvo [EUR]

perutnina [EUR]

čebelarstvo [EUR]

drugo [EUR]

skupaj [EUR]

-

drobnica [% (EUR)]

sadjarstvo [% (EUR)]

pridelava krme (bale) [% (EUR)]

poljedelstvo [% (EUR)]

perutnina [% (EUR)]

čebelarstvo [% (EUR)]

drugo [% (EUR)]

2005

104732,72

18804,40

20277,81

27698,62

4297,36

43352,85

40910,23

260073,99

40,27

7,23

7,80

10,65

1,65

16,67

15,73

2006

171839,87

20813,47

17298,94

10736,22

5121,28

34406,69

28577,82

288794,29

59,50

7,21

5,99

3,72

1,77

11,91

9,90

2007

279044,26

13260,36

9491,37

5099,31

5221,91

7908

35461,19

355486,40

78,50

3,73

2,67

1,43

1,47

2,22

9,98

2008

347837,59

46712,49

18263,50

20647,28

15017,58

32411,20

97948,77

578838,41

60,09

8,07

3,16

3,57

2,59

5,60

16,92

2009

325990,32

25703,23

15277,48

15264,71

20996,97

11396,90

59139,36

473768,97

68,81

5,43

3,22

3,22

4,43

2,41

12,48

2010

455051,65

38309,13

15868,08

20670,24

10988,88

37460,97

60494,49

638843,44

71,23

6,00

2,48

3,24

1,72

5,86

9,47

2011

296576,18

19053,13

20448,02

24070,60

4815,36

11186,83

66925,68

443075,80

66,94

4,30

4,62

5,43

1,09

2,52

15,10

2012

291436,80

29892,64

14412,79

68068,72

9538,41

38016,56

118955,55

570321,47

51,10

5,24

2,53

11,94

1,67

6,67

20,86

2013

135365,60

17459,38

6695,04

15890,79

4372,04

35723,39

96973,18

312479,42

43,32

5,59

2,14

5,09

1,40

11,43

31,03

2014

159195,04

22901,54

11676,88

38453,10

6468,40

62095,74

151001,09

451791,79

35,24

5,07

2,58

8,51

1,43

13,74

33,42

2015

102739,60

16722,49

17363,74

10353,72

5614,04

40497,30

110056,50

303347,39

33,87

5,51

5,72

3,41

1,85

13,35

36,28

2016

89272

14152,23

13461,08

8806,30

6171,35

51381,71

79940,67

263185,34

33,92

5,38

5,11

3,35

2,34

19,52

30,37

2017

179952,77

43943,49

14925,96

38607

6814,05

42903,08

195829,65

522976

34,41

8,40

2,85

7,38

1,30

8,20

37,45

2018

128766,30

29304,02

9205,89

7209,61

11076,74

16863,10

107597,26

310022,92

41,53

9,45

2,97

2,33

3,57

5,44

34,71

2019

211903,99

28044,11

10623,60

31657,80

8098,65

45876,42

234375,82

570580,39

37,14

4,92

1,86

5,55

1,42

8,04

41,08

Slika NB07-7: Število vzpostavljenih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode, ki jih je od leta 2015 pri oškodovancih sofinancirala Agencija RS za okolje
Viri: 

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke

vložene vloge [število]

izvedeni ukrep [število]

št. vzpostavljenih ukrepov [število]

2015

10

6

6

2016

2

3

9

2017

29

8

17

2018

27

28

45

2019

31

16

61


Cilji

  • Dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin zaradi škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode;
  • določitev ukrepov zmanjševanja konfliktov zaradi preobilja razpoložljive hrane v naravi (npr. smetišča, organska onesnaženja);
  • določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje škode, s posebnim poudarkom na zmanjševanju konfliktov zaradi stikov človeka z velikimi zvermi;
  • pomembno je tudi zagotavljanje trajnostne rabe in poseganja v populacije (katerekoli vrste), s katerima se ne ogroža njihovega ugodnega stanja ohranjenosti;
  • kazalec uspeha je zmanjšanje škodnih primerov.

Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20, v nadaljevanju ZON) določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kot dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.

Agencija RS za okolje vodi elektronsko evidenco o škodi, ki so jo na premoženju povzročile živali prostoživečih zavarovanih vrst, in ukrepih za preprečitev nadaljnje škode. Evidenca je v pomoč pri reševanju odškodninskih zahtevkov, uporablja se za podporo procesu izplačila odškodnin, statistične analize ter za sprejemanje in izvajanje ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju in drugih s tem povezanih dejavnosti ministrstva. Iz evidence tako izhaja, da smo od leta 2008 do leta 2019 obravnavali škodne dogodke, ki so jih povzročile živali 47 zavarovanih prostoživečih vrst, in sicer 14 vrst sesalcev in 33 vrst ptic.

Čeprav je seznam vrst povzročiteljev med pticami daljši, pa so bili sesalci večkrat prepoznani kot povzročitelji škodnih dogodkov. V obdobju od leta 2008 do 2019 so v 12.501 obravnavanih škodnih dogodkih v 82 % škodo povzročili sesalci, v 17 % pa so bile povzročiteljice ptice. V 1 % vseh obravnavanih škodnih dogodkih povzročitelja ni bilo mogoče določiti. Delež škodnih dogodkov po posameznih vrstah je različen, med sesalci sta najpogostejša povzročitelja rjavi medved (Ursus arctos) in volk (Canis lupus), med pticami pa krokar (Corvus corax).

V letu 2019 smo obravnavali 1380 zahtevkov 935 oškodovancev za 1301 škodnih dogodkov, ki so jih povzročile živali zavarovanih vrst. V primerjavi z letom 2018 je bilo škodnih dogodkov za 76 % več. Škodo so povzročile živali 28 zavarovanih vrst, 8 vrst sesalcev in 20 vrst ptic.

Rjavi medved in volk sta bila v letu 2019 povzročitelja v 60 % vseh škodnih dogodkov, za katere je bilo izplačanih 67 % vseh sredstev namenjenih za odškodnine. Krokar je bil v letu 2019 povzročitelj v 10 % škodnih dogodkov, za katere je bilo izplačanih 3,5 % denarnih sredstev namenjenih za odškodnine.

Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja v letu 2019 opazili predvsem v obdobju od maja do novembra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so bili zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (največkrat neustrezno varovanje premoženja). V letu 2019 je bilo zavrnjenih 149 zahtevkov (11 %), od tega v 18 primerih povzročitelj škodnega dogodka ni bil izkazan.

Največ škodnih dogodkov je bilo v letu 2019 zabeleženih na drobnici, za kar je bilo namenjenih 73,3 % vseh finančnih sredstev. Najnižji izplačan znesek je bil 2,64 EUR za škodo, ki jo je povzročil rjavi medved na 30 kg krmne pese. Najvišji znesek 8.510,87 EUR je bil izplačan za uničeno folijo, s katero so bile prekrite vrtnine, in so jo poškodovale poljske vrane (Corvus frugilegus).

Čas reševanja zahtevkov je bil različen od 2 dni do več kot 2 leti za posamezen zahtevek, a več kot 80 % zahtevkov je bilo rešenih prej kot v pol leta.

Z izvedbo različnih projektov (Priprava strokovnih osnov za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi, LIFE+ SloWolf, LIFE DINALP BEAR), ki so bili vezani na temo sobivanja in ohranjanja velikih zveri, se je izkazalo, da je za preprečevanje nastanka škode ključnega pomena dobro varovanje rejnih živali. Primeri dobre prakse kažejo, da je pri varovanju ključna uporaba elektroograj, tudi v kombinaciji s pastirskimi psi.

Od leta 2005 do leta 2010 je država rejcem pomagala do ustreznih rešitev z razpisi za sofinanciranje elektroograj, od leta 2014 naprej pa sofinanciramo izvedbo ukrepa preprečevanja nadaljnje škode po velikih zvereh z dodatnimi elektromrežami in večžičnimi elektroograjami. Po drugem odstavku 92. člena ZON namreč lahko oškodovanec od ministrstva zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Oškodovanec in ministrstvo se sporazumeta o vrstah ukrepov in o načinu zagotovitve sredstev za izvedbo ukrepov. Višina sofinanciranega deleža je 80 %, ukrep pa mora biti vzpostavljen 5 let.

Od leta 2014 je opazen trend povečevanja števila oškodovancev, ki se odločijo in zaprosijo za sofinanciranje ukrepa. V letu 2019 smo, sofinancirali 16 ukrepov: 9 za zaščito čebelnjaka, 4 za zaščito drobnice, 2 za zaščito sadovnjaka in 1 ukrep za zaščito silažnih bal.


Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06)

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst temeljijo na 92. in 93. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20; v nadaljevanju ZON) in določbah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Uradni list RS, št.16/04, 120/06 – Odl.US, 17/08, 46/14-ZON-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.). Predlagana višina je določena v lestvici, ki jo potrdi minister, izplačila se izplačujejo na podlagi odškodninskih zahtevkov oškodovancev.Oškodovanci prijavijo škodo Zavodu za gozdove Slovenije. Materialna dejstva v postopku ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Pooblaščenec opravi ogled, izpolni zapisnik in predlaga sklenitev sporazuma na podlagi lestvice. V primeru, da se oškodovanec ne strinja s predlagano višino odškodnine, lahko na Agencijo RS za okolje posreduje odškodninski zahtevek z vlogo, ki jo mora dodatno obrazložiti, poleg pa priložiti dokazila s katerimi utemeljuje višino zahtevka.
Na podlagi 93.a člena ZON upravlja Agencija RS za okolje, kot organ v sestavi ministrstva, evidenco o oškodovancih, izvedenih zaščitah in ukrepih ter sklenjenih sporazumih o odškodninah
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Agencija RS za okolje vsako leto objavi poročilo o Analizi odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst, za predpreteklo leto, ker so takrat administrativni postopki večino zaključeni in so zato dostopni podatki.
Pomožni sloj za izris karte je Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, določen z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13 in 47/18). Sloj služi kot podlaga za namene odločanja.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Škoda, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali

Število škodnih dogodkov

ODSEV, 2021

2019

Podatki so razpoložljivi dnevno.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*s prejemom odškodninskih zahtevkov

20. 5. 2021

ne

Število opaženih škodnih dogodkov po mesecih

Število škodnih dogodkov

ODSEV, 2021

2005 - 2019

Podatki so razpoložljivi dnevno.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*s prejemom odškodninskih zahtevkov

20. 5. 2021

ne

Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali

Število škodnih dogodkov

ODSEV, 2021

Podatki so razpoložljivi dnevno.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*s prejemom odškodninskih zahtevkov

20. 5. 2021

ne

Delež odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, glede na povzročitelja, zavarovano vrsto živali

Odstotek izplačanih sredstev

ODSEV, 2021

2005 - 2019

Podatki so razpoložljivi dnevno po opravljeni administrativni proceduri.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*podatki so na voljo po administrativni proceduri in se spreminjajo dnevno

20. 5. 2021

ne

Število škodnih dogodkov glede na področje škode

Število škodnih dogodkov

ODSEV, 2021

2005 - 2019

Podatki so razpoložljivi dnevno.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

dnevno

20. 5. 2021

ne

Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, glede na področje škode

odstotek

ODSEV, 2021

2005 - 2019

Podatki so razpoložljivi dnevno po opravljeni administrativni proceduri.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*podatki so na voljo po administrativni proceduri in se spreminjajo dnevno

20. 5. 2021

ne

Število vzpostavljenih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode, ki jih je od leta 2015 pri oškodovancih sofinancirala Agencija RS za okolje

število

ODSEV, 2021

2015-2019

Podatki so razpoložljivi dnevno po opravljeni administrativni proceduri.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*podatki so na voljo po administrativni proceduri in se spreminjajo dnevno

20. 5. 2021

ne

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

·         Ulamec, P. Nartnik I., 2006. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2005. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Žgavec R., Lah M., Emeršič B., Kranjc Sluga B., Žafran D., 2006. Strokovne osnove za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi, DLVKOS.

·         Ulamec, P., 2007. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2006. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Ulamec, P., 2008. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2007. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Ulamec, P., 2009. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2008. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Ulamec, P., 2010. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2009. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Ulamec, P., 2011. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2010. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Mavri, U., Žnidarič, S., 2013. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2011. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Mavri, U., Žnidarič, S., 2014. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2012. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Mavri, U., Žnidarič, S., 2015. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2013. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Mavri, U., Žnidarič, S., 2016. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2014. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Mavri, U., Gašperšič, S., 2016. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2015. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         LIFE+ SloWolf (2010-2013): Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji.

·         LIFE DINALP BEAR (1.7.2014-30.6.2019): Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah.

Pirnat A., Mavri U., Jeglič D., 2020. Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst: izvajanje in pregled obdobja 2008-2019. Naše okolje, mesečni bilten ARSO.


Povezani kazalci