KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Natura 2000 območja so bila vzpostavljena leta 2004. Glede na zaključke bilateralnega srečanja z Evropsko komisijo junija 2014 so bila dopolnjena v letu 2016. Predstavljajo 7681 km2 ali 37,50 % celotne površine oziroma 7676 km2 ali 37,87 % kopnega ozemlja Republike Slovenije.
Natura 2000 območja so sestavni del ekološko pomembnih območij (EPO), t. j. območij pomembnih habitatnih tipov, njihovih delov ali večjih ekosistemskih enot, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko pomembna območja pokrivajo skoraj 53 % celotne površine Republike Slovenije.


Kazalec prikazuje omrežje Natura 2000 in predstavlja območja, najprimernejša za ohranjanje ali doseganje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v interesu EU, katere del je Slovenija. Na teh območjih so predvideni varstveni ukrepi in ukrepi prilagojene rabe naravnih dobrin.

Območja Natura 2000 so določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 33/13, 35/13, 39/13-OdlUS, 3/14 in 21/16 in 47/18). Na podlagi Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS) so opredeljena posebna ohranitvena območja (SAC), na podlagi Direktive o pticah (Direktiva sveta 79/409/EGS) pa posebna varstvena območja (SPA). Območja SPA in SAC se deloma prekrivajo.


Grafi

Slika NV03-1: Posebna varstvena območja - Natura 2000
Viri:

Register območij Natura 2000, Agencija RS za okolje, 2021 (18. 05. 2021)

Prikaži podatke
Slika NV03-2: Območja Natura 2000 v skupni kopni površini ozemlja Slovenije, EU-28 in sosednjih držav konec leta 2019
Viri:

Natura 2000 Barometer, 2021 (18.05.2021)

Prikaži podatke
SPA (direktiva o pticah)[%] SCI (direktiva o habitatih)[%] SPA (direktiva o pticah)[km2] SCI (direktiva o habitatih)[km2]
Slovenija 25 32,70 5066 6634
EU-28 12,40 13,70 542871 599324
Hrvaška 30,20 28,40 17050 16036
Avstrija 12,30 11,20 10334 9378
Italija 13,40 14,30 40295 42902
Madžarska 14,80 15,50 13747 14442
Slika NV03-3: Razmerje med območji Natura 2000, ekološko pomembnimi območji, območji sovpadanja obeh kategorij ter nevarovanimi območji v Sloveniji leta 2021
Viri:

Register območij Natura 2000, Agencija RS za okolje, 20121, Register ekološko pomembnih območij, Agencija RS za okolje, 2021 (18. 05. 2021)

Prikaži podatke
Natura 2000 [%] EPO (brez sovpadanja z Natura 2000) [%] nevarovano območje [%] - Natura 2000 [ha] EPO (brez sovpadanja z Natura 2000) [ha] nevarovano območje [ha]
2021 37,50 15,27 47,23 768109,59 312813,33 967527,82

Cilji

Zagotavljanje ugodnega stanja domorodnih prostoživečih vrst in ugodnega stanja obsega in kakovosti habitatnih tipov.


S pridružitvijo EU je bila Slovenija obvezana določiti in vzdrževati Natura 2000 območja, ki predstavljajo dobrih 7681 km2 ali 37,50 % celotne površine Republike Slovenije.

Predloge območij (SAC – Special Areas of Conservation), ki jih je Slovenija opredelila z vladno uredbo na podlagi direktive o habitatih, je Evropska komisija sprejela po posebnem postopku, ki je trajal nekaj let. Pogajanja z Evropsko komisijo so se pričela z biogeografskima seminarjema, maja 2005 je bil izveden biogeografski seminar za alpsko, aprila 2006 pa za celinsko regijo. Na podlagi zaključkov obeh seminarjev je Slovenija aprila 2013 s spremembo Uredbe območja dopolnila.

Na podlagi direktive o pticah uredba določa tudi posebna območja varstva, pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic (SPA - Special Protection Areas). Ob pregledu usklajenosti je Evropska komisija ugotovila, da Slovenija ni določila zadostnega števila območij, tako po obsegu, kot po številu. Začasno je Slovenija s spremembo uredbe v maju 2008 dodatno določila še območja, ki po mnenju Evropske komisije izpolnjujejo pogoje za posebna varstvena območja.

Evropska komisija je nato na bilateralnem srečanju (ti. biogeografskem seminarju) junija 2014 strokovno preverila stanje izpolnjenosti obveznosti Direktive o habitatih glede vzpostavljenega območja Natura 2000 v Sloveniji. Zaključki so pokazali bistven napredek in nekaj pomanjkljivosti, ki jih je Slovenija odpravila s spremembo Uredbe marca 2016.

Okrog 70 % slovenskega omrežja Natura 2000 pokrivajo gozdovi, kar kaže na njihovo splošno dobro ohranjenost. Nad gozdno mejo je 4% površine območij Natura 2000. V preteklosti so bili precej izkrčeni nižinski poplavni gozdovi, ki niso v ugodnem stanju ohranjenosti, in se s pomočjo omrežja še posebej varujejo. Od negozdnih površin je v omrežju Natura 2000 približno 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi, med njimi pa so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Ti so v mnogih območjih še v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar pa njihovo ugodno stanje ponekod ogroža zaraščanje zaradi opuščanja kmetovanja, drugje pa intenzifikacija njihove rabe.

V omrežju Natura 2000 se posebej ohranjajo tudi jame (v okviru 67-tih območjih, od skupaj 324-tih). Celinske vode predstavljajo površinsko le dober odstotek omrežja, vendar je njihov pomen za ohranjenost omrežja zelo velik. Veliko voda sicer ni v najbolj ugodnem stanju ohranjenosti. V območju Natura 2000 so bistvena tudi nekatera pozidana območja, saj so človekova bivališča pomembna za razmnoževanje, počivanje oz. prezimovanje nekaterih živalskih vrst. Zlasti gre za živali iz skupin ptic (npr. bela štorklja, veliki skovik) in sesalcev (npr. netopirji).

Ekološko pomembna območja, ki so določena z Uredbo o ekološko pomembnih območjih iz leta 2004, dopolnjena leta 2013, so območja habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za ta območja veljajo določene varstvene usmeritve in pravila ravnanja, ki se morajo upoštevati pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin, pri čemer pa za gradnjo objektov na teh območjih, ki niso obenem območje Natura 2000, zavarovano območje ali območje naravnih vrednot, ni treba pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasja.
Kot ekološko pomembno območje je med drugim določeno tudi osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri ter morje in morsko obrežje. Natura 2000 območja so sestavni del ekološko pomembnih območij.


Metodologija

Cilji povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20).

Register območij Natura 2000 in Register ekološko pomembnih območij se vodita na podlagi 34. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON-E, Uradni list RS, št. 96/04, – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20), 5. člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 33/13, 35/13 – popr., 39/13-OdlUS, 3/14, 21/16 in 47/18) in 4. člena Uredbe o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13 in 47/18).

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki se zbirajo ob spremembi Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ali Uredbe o ekološko pomembnih območjih.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so zaradi preglednosti preračunani v deleže. Uporabljena je planimetrično določena površina celotne države, ki znaša 20.485 km2 oziroma 20.271 km2 kopnega. Nevarovana območja so del površine države, ki ni zajet v ekološko pomembna območja.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Natura 2000

/

ARSO, Register območij Natura 2000

2021

Ob spremembi Uredbe

Ob spremembi Uredbe

18.5.2021

da

Ekološko pomembna območja

/

ARSO, Register ekološko pomembnih območij

 

2021

Ob spremembi Uredbe

Ob spremembi Uredbe

18.5.2021

ne

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno

2=EU

3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 3

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki za območja določena po Direktivi o habitatih in Direktivi o pticah, ki jih države članice posredujejo Evropski komisiji, so dostopni na Natura 2000 Barometer.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so preračunani na deleže površin držav, upoštevana je samo kopna površina.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Natura 2000

%

Natura 2000 Barometer - podatki

 

2021

Od 1993

Letno

14.6.2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1=globalno

2=EU

3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov

Related indicators