Kazalec prikazuje površine zemljišč, vključene v ekološko kmetovanje in njihov delež glede na skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi. Zajete so vse površine, vključene v kontrolo ekološke pridelave, torej tiste, na katerih se ekološko kmetovanje že izvaja, in tiste, ki se preusmerjajo v ekološko pridelavo. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepa, kaže pa na stanje in odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in spremenjene družbene vzorce, ki podpirajo tovrstno pridelavo.

Kazalec prikazuje obseg kmetijskih površin (v ha) v ekološkem kmetovanju, njihov delež glede na skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi, strukturo ekološkega kmetovanja po vrstah rabe, delež površin z ekološkim kmetovanjem po občinah v Sloveniji in primerjavo obsega ekološkega kmetovanja Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije.

Ekološko kmetovanje je posebna oblika trajnostnega načina gospodarjenja z naravnimi viri, ki sledi načelom pridelave zdrave in bolj kakovostne hrane, dobrega počutja živali, ohranjanja biotske raznovrstnosti, zmanjševanja onesnaženosti okolja in trajnostnega razvoja podeželja. Na površinah, ki so namenjene ekološki pridelavi, ni dovoljena uporaba sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in lahko topnih mineralnih gnojil, regulatorjev rasti in hormonov, gensko spremenjenih organizmov ipd. Od leta 2001 do 2022 je bilo ekološko kmetovanje urejeno z zakonodajo o ekološkem kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 72/18, popr. 17/19), od leta 2022 pa je urejeno z uredbo o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih proizvodov in živil (Ur. l. RS, št. 105/22).

Finančne spodbude za ekološko kmetovanje se v Sloveniji izvajajo v okviru Programov politike razvoja podeželja. Ekološko kmetovanje v Sloveniji se je začelo širiti konec 1990-ih, prve podpore za tovrstno pridelavo pa so kmetovalci lahko uveljavljali v letu 1999. Leta 2001 je bila podpora ekološkemu kmetovanju vključena v slovenski kmetijsko okoljski program, ki je po vstopu v EU postal del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije. Ugodne tržne razmere (povečano povpraševanje po hrani ekološkega izvora) in spodbudno institucionalno okolje (finančne spodbude, ukrepi zaščite okolja, ozaveščanje in svetovanje) sta prispevala k povečani rasti deleža kmetij in kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kmetovanje.

V letu 1999 je bilo v kontrolo ekološkega kmetovanja vključenih 2.400 ha oziroma 0,5 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Do leta 2022 se je ekološko kmetijstvo razširilo na 53.202 ha ali na 11,1 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem se povečujejo predvsem zaradi večjega vključevanja trajnih travnikov in pašnikov, vzporedno pa se povečuje tudi ekološko kmetovanje na njivah in vrtovih ter v trajnih nasadih. Delež trajnih travnikov in pašnikov se v strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem iz leta v leto zmanjšuje (leta 2001: 92 %, leta 2010: 85 %, leta 2015: 82 %, leta 2020: 80 % in leta 2022: 79 %), še vedno pa travniki in pašniki predstavljajo prevladujočo obliko ekološke rabe zemljišč (v strukturi za leto 2022 s 14 % sledijo njive in vrtovi ter trajni nasadi s 7 %). To potrjuje tudi prostorska razporeditev ekološkega kmetovanja. Največ površin z ekološkim kmetovanjem glede na skupna kmetijska zemljišča v uporabi se tako nahaja na območjih, kjer prevladuje ekstenzivno travinje (kraška območja Primorske, Notranjske in Kočevskega, gorsko-višinska območja Koroške), najmanj pa v nižinskih območjih, kjer naravne razmere omogočajo intenzivno kmetovanje in pestrejšo izbiro proizvodnih usmeritev (severovzhodna Slovenija, Novomeška kotlina in Posavje, severni del Ljubljanske kotline). Posledično med ekološkimi pridelki količinsko prevladuje seno s trajnih travnikov (2022: 115 tisoč ton) (SURS, 2023). Glede na zastavljene cilje Programa razvoja podeželja 2014–2020, da bo do konca leta 2023 v ekološko kmetovanje vključenih 55.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, je trenuten trend preusmeritve konvencionalne kmetijske proizvodnje v ekološko kmetovanje dober (v letu 2022 je v ekološko kmetovanje vključenih 53.202 ha, kar pomeni 97-odstotno doseganje zastavljenega cilja).

Tako kot za slovensko kmetijstvo, je tudi v ostalih državah članicah Evropske unije opazen trend povečane preusmeritve kmetijske proizvodnje v ekološko kmetovanje. V letu 2021 se je ekološko kmetijstvo v EU izvajalo (ali pa so bile površine v preusmeritvi) na 15,9 milijona ha oziroma na 9,9 % skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (leta 2005: 3,8 %, leta 2010: 5,1 %, leta 2015: 6,2 % in leta 2019: 7,8 %). V posameznih državah članicah imajo najvišje deleže ekološkega kmetijstva v Avstriji[1] (25,7 %), Estoniji (23,0 %) in na Švedskem (20,2 %). Po deležu kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetijstvom se Slovenija uvršča v zgornjo tretjino držav EU (v letu 2021 na 11. mestu). Na skupni ravni EU pa največje deleže ekološkega kmetovanja po podatkih iz leta 2020 zavzemajo Francija (17,1 %), Španija (16,6 %), Italija (14,2 %) in Nemčija (10,8 %), ki skupaj obdelujejo skoraj 60 % vseh zemljišč v ekološkem kmetovanju v EU. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem v EU se ekološko kmetijstvo izvaja na 45,8 % njiv, 42,9 % travnikov in pašnikov ter na 11,3 % trajnih nasadov (podatki za leto 2019).

[1] Podatek za leto 2020.