V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2000 povečala za 150 % ali iz 30 milijonov m3 (v letu 2000) na skoraj 45 milijonov m3 (v letu 2019). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 113 milijonov m3 odpadne vode.
Kazalec prikazuje količino industrijske in komunalne odpadne vode ter delež prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah, razvrščenih glede na stopnjo čiščenja po metodologiji iz Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Metodologijo povzema tudi slovenska Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. V grobem določa, da je primarno čiščenje mehansko oziroma kemično. Odstrani manjši del organskih obremenitev in del obremenitev z usedljivimi snovmi. Sekundarno čiščenje je v splošnem biološko. Odstrani pretežni del obremenitev z organskimi snovmi in del (20 %–30 %) hranil. Terciarno čiščenje je tisto, ki poleg organskih obremenitev odstrani pretežni del obremenitev s hranili (dušik, fosfor).
Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje,2021; Statistični urad RS, 2021 (26. 03. 2021)
primarno [%] | sekundarno [%] | terciarno [%] | primarno [število] | sekundarno [število] | terciarno [število] | prebivalci - skupaj [število] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1998 | 27,60 | 11,29 | 1,48 | 547253 | 223824 | 29329 | 1982603 |
1999 | 25,11 | 13,60 | 1,95 | 499358 | 270588 | 38832 | 1988887 |
2000 | 26,66 | 11,88 | 1,89 | 530682 | 236410 | 37656 | 1990272 |
2001 | 24,07 | 16,04 | 1,42 | 479455 | 319620 | 28289 | 1992035 |
2002 | 21,95 | 18,97 | 1,40 | 437976,60 | 378491 | 27982 | 1995718 |
2003 | 21,92 | 19,74 | 1,53 | 437652,80 | 394206 | 30489 | 1996773 |
2004 | 21,04 | 22,65 | 8,88 | 420195,80 | 452372 | 177409 | 1997004 |
2005 | 19,69 | 22,32 | 12,13 | 394063 | 446719 | 242719 | 2001114 |
2006 | 3,90 | 39,52 | 12,15 | 78431 | 793732,60 | 244043 | 2008516 |
2007 | 3,85 | 39,94 | 12,35 | 77688 | 806478,80 | 249462 | 2019406 |
2008 | 1,31 | 41,29 | 13,49 | 26580 | 835204,40 | 272897 | 2022629 |
2009 | 0,45 | 39,70 | 16,38 | 9264 | 810742,40 | 334616 | 2042335 |
2010 | 0,46 | 40,19 | 17,12 | 9506 | 823564,60 | 350834 | 2049261 |
2011 | 0,46 | 40,28 | 18,21 | 9350 | 826681,60 | 373818 | 2052496 |
2012 | 0,46 | 38,32 | 20,10 | 9403 | 787858,40 | 413382 | 2056262 |
2013 | 0,45 | 36,12 | 23,34 | 9350 | 743798,20 | 480557 | 2059114 |
2014 | 0,45 | 34,70 | 24,94 | 9264 | 715447 | 514199 | 2061623 |
2015 | 0 | 31,71 | 28,31 | 0 | 654286,60 | 584012 | 2063077 |
2016 | 0 | 28,56 | 33,51 | 0 | 589516 | 691651 | 2064241 |
2017 | 0 | 24,01 | 41,99 | 0 | 496167 | 867638 | 2066161 |
2018 | 0 | 23,71 | 43,51 | 0 | 490785 | 900739 | 2070050 |
2019 | 0 | 23,87 | 43,64 | 0 | 498795 | 911810 | 2089310 |
Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija RS za okolje, 2021 (26. 03. 2021)
primarno [1000 m3] | sekundarno [1000 m3] | terciarno [1000 m3] | |
---|---|---|---|
1998 | 66151,33 | 25620,20 | 2801,33 |
1999 | 62145,95 | 33223,48 | 4308,74 |
2000 | 68076,81 | 30131,58 | 3370,87 |
2001 | 55558,45 | 33590,20 | 3092,81 |
2002 | 57903,69 | 38674,66 | 2748 |
2003 | 46980,96 | 38484,78 | 2633,08 |
2004 | 43996,79 | 48404,51 | 12744,28 |
2005 | 48536,02 | 45641,87 | 26656,19 |
2006 | 8779,24 | 72965,49 | 27932,59 |
2007 | 8035,17 | 77945,41 | 27209,49 |
2008 | 4560,30 | 90994,02 | 30693,96 |
2009 | 466,81 | 90124,35 | 41063,11 |
2010 | 457,62 | 98010,39 | 47192,61 |
2011 | 450,00 | 76962,45 | 42545,15 |
2012 | 433,37 | 82198,59 | 48225,55 |
2013 | 446,50 | 84355,51 | 65568,32 |
2014 | 434,50 | 78101,52 | 78043,75 |
2015 | 0 | 59527,85 | 73587,24 |
2016 | 0 | 57034,60 | 92501,12 |
2017 | 0 | 45311,92 | 104983,01 |
2018 | 0 | 46292,84 | 115767,27 |
2019 | 0 | 45054,14 | 113137,87 |
Odpadne vode iz gospodinjstev in industrije predstavljajo velik pritisk na vodno okolje zaradi obremenitev z organskimi snovmi in hranili ter nevarnimi snovmi. Namestitev čistilnih naprav za odpadne vode najprej zahteva vzpostavitev sistema zbiranja odpadne vode in nato zagotovitev naprav za obdelavo zbrane odpadne vode. Tak način je primeren za strnjena naselja. V manjših razpršenih naseljih se navadno vzpostavijo manjši posamezni sistemi za čiščenje odpadne vode, v izjemnih primerih kjer tudi to ni možno pa se odpadna voda zbira v neprepustnih greznicah od koder se periodično odvaža na čiščenje v bližnje čistilne naprave.
Poznamo tri vrste čiščenja odpadne vode. Primarna (mehanska) obdelava odstrani nekatere suspendirane snovi, medtem ko sekundarna (biološka) obdelava uporablja aerobne ali anaerobne mikroorganizme, da razgradi večino organske snovi in obdrži nekaj hranil (okoli 20-30%). Terciarna (napredna) obdelava še bolj učinkovito odstrani organske snovi. Na splošno vključuje zadrževanje fosforja in v nekaterih primerih odstranitev dušika. Samo primarna obdelava ne odstrani amonija, medtem ko sekundarna (biološka) obdelava odstrani približno 75% amonija.
V Sloveniji je bilo leta 2019 na komunalne in skupne čistilne naprave (KČN) priključenih 68 % prebivalstva. Po postopku terciarnega čiščenja je bilo prečiščene odpadne vode 44 % prebivalstva priključenega na KČN. Po postopku sekundarnega čiščenja pa je bilo očiščenih voda 24 % prebivalstva priključenega na KČN. Postopkov primarnega čiščenja od leta 2015 v Sloveniji ni več.
Leta 2019 je bilo v Sloveniji očiščene okoli 158 milijonov m3 odpadne vode. Od tega 45 milijonov m3 po postopkih sekundarnega čiščenja ter 113 milijone m3 po postopkih terciarnega čiščenja. Terciarno čiščenje se je po letu 2000, znatno povečalo. K temu je pripomoglo izvajanje Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki povzema zahteve Direktive Sveta o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) v povezavi z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
Sistem čiščenja odpadnih voda je v državah članicah Evropske unije različno razvit. Približno 70 % prebivalstva Evropske unije je priključenih na čistilne naprave. Ta delež je največji na Nizozemskem, in sicer je tam priključenih na čistilno napravo 99 % prebivalcev. V Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je ta delež 90-odstoten. Slovenija z 68-odstotnim deležem spada med države, v katerih je delež prebivalstva, priključenega na komunalne in skupne čistilne naprave majhen. Tretjina prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice. Od tega dober odstotek predstavljajo male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Direktivi o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19), Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (operativni program na tem področju povzema zahteve Direktive Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) in prehodnih obdobij za izvajanje te direktive, dogovorjenih v pristopnih pogajanjih) v povezavi z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), je postavil cilj:
I. Zgraditi komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 2.000 PE (ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE), v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE, ki bodo najpozneje do 31.12.2015 zagotavljale:
• sekundarno čiščenje,
• terciarno čiščenje na prispevnih območjih občutljivih območij zaradi evtrofikacije in/ali prispevnem območju kopalnih voda,
• terciarno čiščenje za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 10.000 PE, na vodnem območju Donave, ki niso na prispevnem območju občutljivih območij (za obstoječe naprave je rok 22.8.2016),
• terciarno čiščenje, če se odpadna voda odvaja v tekočo površinsko vodo, katere srednji mali pretok vodotoka je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave (za obstoječe naprave je rok 22.8.2016),
• poleg terciarnega čiščenja tudi dodatno mikrobiološko obdelavo na vplivnem območju občutljivih območij zaradi kopalnih voda,
• dodatno mikrobiološko obdelavo za posredno odvajanje v podzemne vode na zakraselem območju,
Za obstoječe male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE (v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE) namesto zgoraj naštetih rokov velja rok 31.12.2020.
II. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE, v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo manjšo od 2.000 PE, ki bodo zagotavljale:
• primerno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju za aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, najpozneje do 31.12.2021,
• primerno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju na območjih za aglomeracije s skupno obremenitvijo manjšo od 500 PE, najpozneje do 31.12.2023,
• primerno čiščenje na vseh ostalih območjih, najpozneje do 31.12.2023,
• primerno čiščenje z dodatnim mikrobiološkim čiščenjem v času kopalne sezone na vplivnem območju kopalnih voda (velja za komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 500 PE ali za komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 500 PE), kadar gre za posredno odvajanje v podzemno vodo ali neposredno odvajanje v površinsko vodo, najpozneje do 31.12.2021.
III. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 50 PE na območju izven meja aglomeracije:
• na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju in bodo zagotavljale primerno čiščenje, najpozneje do 31.12.2015.
• niso na občutljivem območju iz prejšnjega odstavka in bodo zagotavljale primerno čiščenje, najpozneje do 31.12.2017.
V kolikor pa gre za obstoječe objekte če ni nobene ureditve ali ureditev ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta je rok najpozneje do 31.12.2021, če je ureditev skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta pa najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta. V aglomeraciji s skupno obremenitvijo manjšo od 500 PE, ob ekonomski presoji, glede opremljanja te aglomeracije z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo, glede na opremljanje z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, najpozneje do 31.12.2023.
V izjemnih primerih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ni izvedljivo, zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500m ipd.) se bo komunalna odpadna voda odvajala in zbirala v nepretočni greznici.
Metodologija zbiranja podatkov: Podatke o čiščenju odpadnih voda (na komunalnih in skupnih čistilnih napravah) zbira Sektor za kakovost voda, ARSO v svoji zbirki podatkov. Podatki na slikah VD2-1 in VD2-2 so prikazani za obdobje 1998 - 2019.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o številu prebivalcev Slovenije za preračun deležev so povzeti iz portala SI-STAT, Statistični urad RS, Osnovne skupine prebivalstva po spolu, Slovenija, četrtletno (3. četrtletje).
Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE, so povzeti iz poročil o obratovalnem monitoringu komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Obveznost opravljanja tega monitoringa in oddaje poročil o njem je opredeljena v 30. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14in 98/15). Način izvajanja monitoringa je določen v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15).
Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo manjšo od 50 PE, so povzeti iz poročil o evidencah malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih izvajalci javnih služb vsako leto pošljejo Agenciji RS za okolje na podlagi 30. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17in 81/19).
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Delež prebivalcev Slovenije, katerih komunalne odpadne vode so se v posameznem letu čistile na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja |
% |
Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje,2021; Statistični urad RS, 2021
|
1998-2019 |
V mesecu novembru za preteklo leto |
Letno |
26.3.2021 |
Ne |
Količina čiščene odpadne vode na leto na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja |
1000 m3
|
Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija RS za okolje, 2021
|
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni