KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Vsote ostankov sredstev za varstvo rastlin ter njihovih razgradnih produktov (metabolitov) kažejo na večini vodonosnikov v Sloveniji trend zmanjševanja, kar je predvsem posledica padanja koncentracij atrazina in njegovega metabolita desetilatrazina. Ravno tako se zmanjšuje število posameznih aktivnih snovi in njihovih razgradnih produktov, ki presegajo mejno vrednost za posamezne aktivne snovi, 0,1 µg/l. Kljub umiku atrazina iz trga v letu 2002 pa je najvišji delež preseganja mejnih vrednosti na merilnih mestih še vedno ugotovljen za atrazin in še posebej za njegov metabolit desetilatrazin. Ob teh se pogosteje od drugih v podtalnici pojavlja le še metolaklor, ki predstavlja eno najpogosteje uporabljenih aktivnih snovi v Sloveniji pri pridelovanju koruze.


 

Onesnaženost podzemne vode s sredstvi za varstvo rastlin prikazujemo z deležem merilnih mest na vodonosnikih z medzrnsko in kraško-razpoklinsko poroznostjo, v katerih so bile mejne vrednosti koncentracij posameznih sredstev in njihovih razgradnih produktov ali njihove vsote v odvzetih vzorcih presežene stalno, občasno ali nikoli. Mejna vrednost koncentracij ostankov sredstev za varstvo rastlin v podzemni vodi v Sloveniji, določena v Uredbi o standardih kakovosti podzemne vode (Ur. l. RS, št. 100/2005), znaša za posamezne aktivne snovi 0,1 µg/l, za vsoto ostankov sredstev za varstvo rastlin pa 0,5 µg/l. Ta merila skupaj s celotno zakonodajo na tem področju so skladna z Direktivo o pitni vodi (98/83/ES), ki velja za celotno Evropsko unijo.

 


Grafi

Slika KM19-1: Gibanje koncentracij vsote ostankov sredstev za varstvo rastlin na opazovanih telesih podzemne vode
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005.

Prikaži podatke
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002
Krško-Brežiško polje mikro g/l 0.13 0.28 0.23 0.08 0.06 0.02 0.03 0.03 0.07 0.06
Ljubljansko polje mikro g/l 0.14 0.16 0.1 0.09 0.14 0.05 0.14 0.13 0.19 0.1
Spodnja Savinjska dolina in dolina Bolske mikro g/l 0.7 0.47 0.42 0.34 0.35 0.25 0.51 0.38 0.34 0.37
Prekmursko-Mursko polje mikrog/l 1.29 0.82 0.61 0.51 0.5 0.37 0.67 0.4 np 0.55
2003 2004
Krško-Brežiško polje mikro g/l 0.05 0.06
Ljubljansko polje mikro g/l 0.09 0.12
Spodnja Savinjska dolina in dolina Bolske mikro g/l 0.23 0.27
Prekmursko-Mursko polje mikrog/l 0.19 0.37
Slika KM19-2: Pogostost preseganja mejne vrednosti za vsoto pesticidov (0,5 µg/l) na merilnih mestih izbranih vodonosnikov
Viri:

Zbirka podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje, 2005.

Prikaži podatke
Prekmursko-Mursko polje 2002 Prekmursko-Mursko polje 2003 Prekmursko-Mursko polje 2004 - Kraška Ljubljanica 2002 Kraška Ljubljanica 2003 Kraška Ljubljanica 2004 - Dolina Bolske in Spodnja Savinjska dolina 2002 Dolina Bolske in Spodnja Savinjska dolina 2003
brez preseganj število 6 6 9 1 1 2 8 8
občasna preseganja število 1 2 1 0 0 0 0 2
stalna preseganja število 1 0 0 0 0 0 2 0
skupaj število 8 8 10 1 1 2 10 10
brez preseganj % 75 75 90 100 100 100 80 80
občasna preseganja % 12.5 25 10 0 0 0 0 20
stalna preseganja % 12.5 0 0 0 0 0 20 0
Dolina Bolske in Spodnja Savinjska dolina 2004 - Krško-Brežiško polje 2002 Krško-Brežiško polje 2003 Krško-Brežiško polje 2004 - Ljubljansko polje 2002 Ljubljansko polje 2003 Ljubljansko polje 2004 -
brez preseganj število 11 12 12 12 9 9 10
občasna preseganja število 2 0 0 0 0 1 0
stalna preseganja število 0 0 0 0 0 0 0
skupaj število 13 12 12 12 9 10 10
brez preseganj % 84.6 100 100 100 100 90 100
občasna preseganja % 15.4 0 0 0 0 10 0
stalna preseganja % 0 0 0 0 0 0 0
Tržaško-Kvarnerski zaliv 2002 Tržaško-Kvarnerski zaliv 2003 Tržaško-Kvarnerski zaliv 2004 - Trnovsko-Banjška planota - Hrušica 2002 Trnovsko-Banjška planota - Hrušica 2003 Trnovsko-Banjška planota - Hrušica 2004
brez preseganj število 1 1 1 4 4 4
občasna preseganja število 0 0 0 0 0 0
stalna preseganja število 0 0 0 0 0 0
skupaj število 1 1 1 4 4 4
brez preseganj % 100 100 100 100 100 100
občasna preseganja % 0 0 0 0 0 0
stalna preseganja % 0 0 0 0 0 0
Slika KM19-3: Vsebnost ostankov atrazina in desetilatrazina na izbranih merilnih mestih
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005.

Prikaži podatke
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002
Rakičan- atrazin mikro g/l 1.41 0.8 0.78 0.56 0.52 0.38 0.37 0.33 0.29
Rakičan - desetilatrazin mikro g/l 1.75 1.27 1.03 0.8 0.7 0.58 0.45 0.52 0.22
Lipovci - atrazin mikro g/l 0.9 0.63 0.61 0.52 0.5 0.49 0.39 0.42 0.18
Lipovci - desetilatrazin mikro g/l 0.72 0.74 0.55 0.59 0.54 0.63 0.48 0.53 0.38
Gotovlje - atrazin mikro g/l 0.43 0.23 0.16 0.15 0.16 0.13 0.14 0.62 0.07 0.13
Gotovlje - desetilatrazin mikro g/l 0.67 0.53 0.43 0.36 0.34 0.27 0.28 0.22 0.2 0.17
2003 2004
Rakičan- atrazin mikro g/l 0.26 0.2
Rakičan - desetilatrazin mikro g/l 0.18 0.13
Lipovci - atrazin mikro g/l 0.14 0.11
Lipovci - desetilatrazin mikro g/l 0.4 0.32
Gotovlje - atrazin mikro g/l 0.08 0.06
Gotovlje - desetilatrazin mikro g/l 0.17 0.12
Slika KM19-4: Prikaz preseganja mejne vrednosti za vsoto pesticidov (0,5 µg/l) na merilnih mestih Brunšvik, Dravsko polje in Sobetinci, Ptujsko polje
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005.

Prikaži podatke
6/20/1995 9/6/1995 5/16/1996 9/16/1996 6/24/1997 11/3/1997 6/18/1998 10/6/1998 5/25/1999 10/11/1999
Brunšvik mikro g/l 2.35 4.41 2.91 2.47 2.64 3.02 2.92 2.44 2.07 1.76
Sobetinci mikro g/l 2.34 2.17 0.7 2.17 0.84 4.2 1.44 0.27 0.57 0.46
mejna vrednost mikro g/l 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5
6/2/2000 10/13/2000 11/22/2001 6/19/2002 11/19/2002 7/17/2003 9/18/2003 10/23/2003 11/18/2003 4/5/2004
Brunšvik mikro g/l 2.27 2.15 1.56 1.53 1.47 1.49 1.3 1.4 1.33 1.14
Sobetinci mikro g/l 0.54 2.33 0.59 0.62 0.09 1.93 0.35 0.23 0.11 0.16
mejna vrednost mikro g/l 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5
6/10/2004 10/8/2004
Brunšvik mikro g/l 1.15 1.06
Sobetinci mikro g/l 0.09 0.21
mejna vrednost mikro g/l 0.5 0.5
Slika KM19-5: Število aktivnih snovi v spremljanju in aktivnih snovi, ki so presegale mejno vrednost za posamezno aktivno snov (0,1 µg/l) na merilnem mestu Brunšvik, Dravsko polje
Viri:

Zbirka podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje, 2005.

Prikaži podatke
6/20/1995 9/6/1995 5/16/1996 9/16/1996 6/24/1997 11/3/1997 6/18/1998 10/6/1998 5/25/1999 10/11/1999
pod mejo detekcije število 20 19 20 21 20 21 23 23 22 22
nad mejo detekcije in pod mejno vrednostjo število 4 4 3 2 3 2 2 2 4 4
nad mejno vrednostjo (0,1 mikro g/l) število 3 4 4 4 5 5 3 3 3 3
vse aktivne snovi število 27 27 27 27 28 28 28 28 29 29
6/2/2000 10/13/2000 11/22/2001 6/19/2002 11/19/2002 7/17/2003 9/18/2003 10/23/2003 11/18/2003 4/5/2004
pod mejo detekcije število 21 22 24 25 26 62 37 61 36 59
nad mejo detekcije in pod mejno vrednostjo število 5 4 5 4 3 1 1 2 1 2
nad mejno vrednostjo (0,1 mikro g/l) število 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
vse aktivne snovi število 29 29 32 32 32 66 41 66 40 64
6/10/2004 10/8/2004
pod mejo detekcije število 59 62
nad mejo detekcije in pod mejno vrednostjo število 2 1
nad mejno vrednostjo (0,1 mikro g/l) število 3 3
vse aktivne snovi število 64 66
Slika KM19-6: Število aktivnih snovi pri spremljanju in aktivnih snovi, ki so presegale mejno vrednost za posamezno aktivno snov (0,1 µg/l) na merilnem mestu Sobetinci, Ptujsko polje
Viri:

Zbirka podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje, 2005.

Prikaži podatke
6/20/1995 9/6/1995 5/16/1996 9/16/1996 6/24/1997 11/3/1997 6/18/1998 10/6/1998 5/25/1999 10/11/1999
pod mejo detekcije število 22 22 23 21 24 22 24 26 24 24
nad mejo detekcije in pod mejno vrednostjo število 2 1 1 2 1 1 1 0 1 3
nad mejno vrednostjo (0,1 mikro g/l) število 3 4 3 4 3 5 3 2 4 2
vse aktivne snovi število 27 27 27 27 28 28 28 28 29 29
6/2/2000 10/13/2000 11/22/2001 6/19/2002 11/19/2002 7/17/2003 9/18/2003 10/23/2003 11/18/2003 4/5/2004
pod mejo detekcije število 26 26 29 29 29 62 38 62 37 62
nad mejo detekcije in pod mejno vrednostjo število 2 2 2 2 3 2 2 4 3 2
nad mejno vrednostjo (0,1 mikro g/l) število 1 1 1 1 0 2 1 0 0 0
vse aktivne snovi število 29 29 32 32 32 66 41 66 40 64
6/10/2004 10/8/2004
pod mejo detekcije število 62 62
nad mejo detekcije in pod mejno vrednostjo število 2 4
nad mejno vrednostjo (0,1 mikro g/l) število 0 0
vse aktivne snovi število 64 66

Cilji

Nacionalni program varstva okolja predvideva preprečitev onesnaževanja podtalnice z ostanki sredstev za varstvo rastlin. Zakonsko podlago za doseganje tega cilja dajejo: Uredba o kakovosti podzemne vode (Ur. l. RS, št. 11/02), Uredba o določanju statusa zaradi fitofarmacevtskih sredstev ogroženega območja vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledij in o ukrepih celovite sanacije (Ur. l. RS, št. 97/02), Odlok o območjih vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledjih, ogroženih zaradi fitofarmacevtskih sredstev (Ur. l. RS, št. 97/02), Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. l. RS, št. 46/97, 54/98 in 7/00) in direktiva EU o pitni vodi (98/83/ES).
Za zmanjšanje onesnaženja podtalnice z ostanki sredstev za varstvo rastlin je pomembno tudi izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 pod pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, v okviru katerega so pomembni zlasti kmetijsko-okoljski ukrepi, ki se izvajajo na več kakor 270.000 ha kmetijskih zemljišč.


Aritmetične srednje vrednosti za vsoto ostankov sredstev za varstvo rastlin leta 2004 niso presegle mejne vrednosti 0,5 µg/l v podtalnici nobenega izmed obravnavanih polj. Od leta 1993 do 2004 je bilo zmanjševanje vsote ostankov omenjenih sredstev in njihovih razgradnih produktov ugotovljeno na vodonosnikih ob Muri (Prekmursko-Mursko polje) in ob Savinji (spodnja Savinjska dolina – dolina Bolske). Vsebnosti vsote ostankov sredstev za varstvo rastlin na Ljubljanskem in na Krško-Brežiškem polju so bile v obdobju 1993–2004 v dopustnih mejah. Na kraško-razpoklinskih vodonosnikih so bile te vsebnosti manjše od meje določljivosti analitskih metod.

Mejne vrednosti sta na merilnih mestih najpogosteje presegla atrazin in njegov metabolit desetilatrazin. Delež merilnih mest, na katerih je koncentracija omenjenih sredstev presegla zakonsko določene mejne vrednosti, je v Sloveniji večji od evropskega povprečja. Kljub temu je iz rezultatov spremljanja mogoče ugotoviti jasno padanje koncentracij ostankov atrazina in desetilatrazina na v preteklosti najbolj obremenjenih merilnih mestih v Sloveniji, kakršna so Rakičan, Lipovci in Gotovlje. Pri tem je treba ugotoviti, da so vrednosti za atrazin večinoma povsod v Sloveniji že pod mejno vrednostjo 0,1 µg/l, za desetilatrazin pa so ponekod še nad njo. Kljub temu da atrazina zadnja štiri leta ne uporabljamo več, bo treba počakati še nekaj let, da bodo njegove koncentracije v nižjih plasteh podtalnice padle pod mejno vrednost 0,1 µg/l. Vzrok za počasno zmanjševanje desetilatrazina je v počasni razgradnji.

Ugoden je tudi podatek, da se kljub čedalje več aktivnih snovi, ki so vključene v redno spremljanje (27 v letu 1995 in 66 v letu 2004), število aktivnih snovi, ki presegajo mejno vrednost 0,1 µg/l, manjša. Na precej obremenjenem merilnem mestu Brunšvik sicer opazimo zmanjševanje vsote ostankov sredstev za varstvo rastlin in njihovih razgradnih produktov od leta 1995 do 2004, kljub temu pa je bila v letu 2004 še vedno nad mejno vrednostjo 0,5 µg/l. Vsota ostankov omenjenih sredstev in njihovih razgradnih produktov je od leta 1995 do 2004 padala tudi na merilnem mestu Sobetinci, s tem da je v zadnjih dveh letih, kljub velikim vrednostim v preteklosti, precej pod mejno vrednostjo 0,5 µg/l.

 


Metodologija

 

Podatki za Slovenijo

Kakovost podzemne vode v Sloveniji se preverja v okviru državnega spremljanja kakovosti podtalnic, izvirov in površinskih vodotokov (MOP, ARSO). Spremlja se onesnaženje plitvih aluvialnih (naseljena območja in kmetijske površine) in kraško-razpoklinskih vodonosnikov, pri čemer je onesnaženje zaradi drugačne rabe prostora manjše.

Telesa podzemne vode so izbrana glede na vmesno, II. fazo njihove določitve in glede na zastopanost posameznih tipov vodonosnikov pri vodooskrbi – v Sloveniji približno 60 % iz aluvialnih, 40 % iz kraško-razpoklinskih vodonosnikov. Za kazalec so bila upoštevana naslednja telesa podzemne vode: Prekmursko-Mursko polje: deset merilnih mest (aluvij), dolina Bolske in spodnja Savinjska dolina: 13 merilnih mest (aluvij), Ljubljansko polje: deset merilnih mest (aluvij), Krško-Brežiško polje: 12 merilnih mest (aluvij), Tržaško-Kvarnerski zaliv: eno merilno mesto (kras), kraška Ljubljanica: dve merilni mesti (kras) in Trnovsko-Banjška planota - Hrušica: štiri merilna mesta (kras).
Objekti merilne mreže so vodnjaki na črpališčih pitne vode (33,3 %), industrijski vodnjaki (8,9 %) in objekti za spremljanje količinskega in kakovostnega stanja podzemne vode (57,8 %: vrtine, piezometri in vodnjaki). Za prikaz kazalca je bilo upoštevanih 52 merilnih mest (vodnjaki, vrtine in izviri). Vzorčenje je potekalo 2- do 6-krat na leto.

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005.

Podatki za druge države

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2003;
Pesticides in Groundwater, Indicator Fact Sheet, European Environment Agency, 2005.

 

Datum zajema podatkov