KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je dobra tretjina povprečja držav Evropske unije (EU-27), ki znaša 22 arov njiv na prebivalca (podatki za leto 2022). Ta površina se med leti 2000 in 2022 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija ohranja svoj pridelovalni potencial.


Kmetijska zemljišča predstavljajo osnovni vir za zagotavljanje prehranske varnosti v državi. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev. Prikazani so podatki o površinah njiv na prebivalca Slovenije za obdobje 2000–2022 ter podana primerjava z ostalimi državami Evropske unije za izbrana leta (2000, 2010, 2022). Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje) in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi. 


Grafi

Slika KM27-1: Površina njiv na prebivalca v Sloveniji in Evropski uniji v obdobju 2000–2022
Viri:

SURS, Eurostat; preračuni KIS, 2024

Prikaži podatke
Slovenija [ha] EU–27 [ha]
2000 0,09 0,25
2001 0,09 0,25
2002 0,08 0,24
2003 0,09 0,24
2004 0,09 0,24
2005 0,09 0,23
2006 0,09 0,19
2007 0,09 0,23
2008 0,09 0,23
2009 0,09 0,17
2010 0,08 0,23
2011 0,08 0,23
2012 0,08 0,23
2013 0,08 0,23
2014 0,08 0,23
2015 0,08 0,23
2016 0,08 0,22
2017 0,08 0,22
2018 0,08 0,22
2019 0,08 0,22
2020 0,08 0,22
2021 0,08 0,22
2022 0,08 0,22
Slika KM27-2: Površine njiv na prebivalca v Sloveniji in državah Evropske unije v letih 2000, 2010 in 2022
Viri:

Eurostat; preračuni KIS, 2024

Prikaži podatke
2000 [ha] 2010 [ha] 2022 [ha]
Malta 0,02 0,02 0,01
Nizozemska 0,06 0,06 0,06
Belgija 0,08 0,08 0,07
Slovenija 0,09 0,08 0,08
Irska 0,28 0,10 0,09
Portugalska 0,17 0,11 0,09
Luksemburg 0,16 0,12 0,10
Ciper 0,13 0,10 0,10
Italija 0,15 0,12 0,12
Nemčija 0,14 0,14 0,14
Avstrija 0,17 0,16 0,15
Grčija 0,20 0,17 0,17
Hrvaška 0,19 0,21 0,22
Češka 0,30 0,24 0,24
Slovaška 0,27 0,25 0,24
Švedska 0,29 0,28 0,24
Španija 0,33 0,27 0,25
Francija 0,30 0,29 0,25
Poljska 0,37 0,29 0,30
Finska 0,42 0,42 0,40
Danska 0,46 0,44 0,41
Madžarska 0,44 0,43 0,43
Romunija 0,42 0,45 0,43
Bolgarija 0,42 0,43 0,53
Estonija 0,60 0,48 0,53
Latvija 0,41 0,55 0,69
Litva 0,48 0,68 0,82
EU–27 0,25 0,23 0,22
Slika KM27-3: Površine njiv na kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji in državah Evropske unije v letih 2000, 2010 in 2020
Viri:

Eurostat; preračuni KIS, 2024

Prikaži podatke
2000 [ha] 2010 [ha] 2020 [ha]
Malta 0 0,96 1,13
Slovenija 2,19 2,88 3,42
Romunija 0 3,01 4,26
Ciper 0 5,35 6,24
Grčija 4,56 5,49 6,70
Portugalska 5,61 5,80 6,03
Hrvaška 0 4,81 8,50
Poljska 0 7,99 10,01
Italija 5,94 8,46 9,97
Bolgarija 0 12,46 42,87
Litva 0 11,51 18,60
Madžarska 6,31 11,96 26,04
Avstrija 11,15 16,40 21,88
Irska 15,21 15,35 21,19
Nizozemska 14,44 21,18 25,22
Španija 18,63 24,35 27,45
Latvija 7,32 19,86 26,77
Belgija 17,91 24,13 27,62
Švedska 33,99 38,16 45,26
Luksemburg 29,51 39,49 45,48
Finska 27,25 35,74 49,83
Nemčija 33,16 51,66 60,25
Francija 0 51,55 58,95
Estonija 0 49,42 90,22
Slovaška 28,12 70,27 104,77
Danska 44,70 64,74 78,56
Češka 0 167,83 142,09
EU–27 13,28 12,19 16,09
Slika KM27-4: Struktura rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih v državah EU–27 v letu 2020
Viri:

Eurostat; preračuni KIS, 2024

Prikaži podatke
Njive [%] Trajni nasadi [%] Trajno travinje [%] Vrtovi [%]
Irska 24,59 75,38 0,04 0
Portugalska 26,15 51,73 21,71 0,41
Slovenija 35,80 57,84 5,85 0,52
Grčija 38,35 40,05 21,44 0,16
Luksemburg 47,15 51,65 1,19 0,01
Španija 48,99 31,50 19,47 0,01
Avstrija 50,83 46,49 2,60 0,08
Hrvaška 58,98 35,84 5,04 0,11
Italija 57,47 25,02 17,38 0,11
Nizozemska 55,46 42,49 2,05 0
Romunija 67,15 29,17 2,69 0,98
Belgija 63,54 34,80 1,65 0
Latvija 67,72 31,80 0,38 0,10
Francija 62,27 33,95 3,77 0,01
Estonija 71,04 28,47 0,42 0,07
Nemčija 70,29 28,50 1,19 0,02
Slovaška 71,15 27,89 0,94 0,02
Češka 70,91 28 1,03 0
Bolgarija 72,71 25,04 2,21 0,04
Litva 76,76 22,31 0,92 0
Poljska 75,40 21,88 2,56 0,15
Ciper 76,22 1,68 21,95 0,12
Malta 79,39 0 9,69 10,92
Madžarska 81,84 14,88 3,21 0,06
Švedska 84,44 15,42 0,14 0
Danska 90,25 8,66 1,09 0
Finska 98,86 0,98 0,16 0
EU–27 62,32 30,47 7,08 0,13

Cilji

V Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« je zapisano:

  • da je za doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano ohranjanje primernega obsega kmetijskih zemljišč in njihovega pridelovalnega potenciala, zlasti njivskih površin, ključni mehanizem za dolgoročno stabilnost pridelave hrane;
  • da mora varovanje najboljših kmetijskih zemljišč pred pozidavo ali drugo obliko trajne izgube postati ključno vodilo pri posegih v prostor, kar bo eden glavnih ciljev kmetijske zemljiške politike;
  • pomembne so tudi naložbe v infrastrukturo za kmetijstvo, predvsem zemljiške operacije za izboljšanje proizvodnega potenciala. Poleg zemljiške, ima zato pomembno vlogo pri tem prostorska politika države, ki daje usmeritve za udejanjanje učinkovite in varčne rabe virov, kmetijskih zemljišč in prostora.

Površina njiv v Sloveniji se med leti 2000 in 2022 ni bistveno spremenila. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o rabi kmetijskih zemljišč, je bilo v Sloveniji v letu 2022 nekaj več kot 176 tisoč hektarov njiv, kar je 3 % več kot v letu 2000. V Sloveniji je v letu 2020 živelo skoraj dva milijona sto tisoč ljudi, kar je 108 tisoč oziroma okoli 5 % več kot leta 2000.

V letu 2000 je povprečna površina njiv na prebivalca zanašala zgolj nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) in se v celotnem obravnavanem obdobju 2000–2022 praktično ni spremenila.

V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske Unije se Slovenija uvršča v krog držav z najmanjšo površino njiv na prebivalca (v 2022: Malta–1 ar/prebivalca, Nizozemska–6 arov/prebivalca in Belgija–7 arov/prebivalca). V letu 2022 so največjo površino njiv na prebivalca imele baltske države: Litva–82 arov/prebivalca, Latvija–72 arov/prebivalca in Estonija–53 arov/prebivalca.

V primerjavi z letom 2000 se je v letu 2022 površina njiv na prebivalca v Litvi in Latviji povečala za okoli 70 %. V obravnavanem obdobju 2000-2022 je največji padec površine njiv na prebivalca zabeležila Irska. V letu 2022 so na Irskem obdelovali le 9 arov njiv na prebivalca, kar je več kot dve tretjini manj kot v letu 2000, ko so imeli 28 arov na prebivalca.

Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2020 v strukturi rabe kmetijskih zemljišč v uporabi v EU–27 v povprečju obsegajo njive 62 %, travniki in pašniki 30 %, trajni nasadi 7  % in vrtovi 0,1 %. Deleži posameznih vrst rabe se pomembno razlikujejo med državami članicami EU. Slovenija sodi skupaj z Irsko in Portugalsko v krog držav, ki imajo najmanjši delež njiv. Največji delež njiv v strukturi rabe kmetijskih zemljišč pa imajo v skandinavskih državah (Finska, Švedska, Danska), kjer znaša delež njiv 84 % in več.

Razlike se kažejo tudi v povprečni površini posameznih rab na kmetijsko gospodarstvo. Leta 2020 je povprečno kmetijsko gospodarstvo v državah EU–27 obdelovalo 16,1 ha njiv, 3,2 ha trajnih nasadov in 12,3 ha trajnega travinja. V Sloveniji povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje skoraj petkrat manjšo površino njiv (3,4 ha njiv/kmetijsko gospodarstvo). To Slovenijo uvršča skupaj z Malto in Romunijo med države z najmanjšo povprečno površino njiv na kmetijsko gospodarstvo v EU–27. Največjo površino njiv na kmetijsko gospodarstvo imajo na Češkem, kjer obdelujejo kar 142,1 ha njiv.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (Uradni list RS, št. 8/20)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o površini, zasajeni s kmetijskimi rastlinami, se zbirajo z različnimi raziskovanji, za katera se podatki pridobijo predvsem iz administrativnih virov. Njive so površine, ki jih najmanj na pet let preorjemo in so namenjene pridelavi poljščin, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin ipd. Med njive spadajo tudi vrtovi in površine, ki niso obdelane zaradi prahe ali jih bodo posejali ali posadili šele po 1. juniju (zelje, krmna pesa in koleraba). Njivske površine so tudi deteljišča in lucernišča, travnate površine, ki se po petih letih preorjejo ter hmeljišča.

  • Prebivalstvo - Metodološko pojasnilo SURS:

https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/7808

Podatki o številu se zbirajo v podatkovno bazi SiStat: Prebivalstvo - Število in sestava prebivalstva -

Osnovni podatki o prebivalstvu, kjer se objavljajo absolutni podatki na ravni Slovenije in tudi na ravni nižjih prostorskih enot.

Podatki o številu kmetijskih gospodarstev in rabi kmetijskih zemljišč se zbirajo v okviru statističnega raziskovanja Struktura kmetijskih gospodarstev (vzorčna raziskovanja med dvema popisoma) oziroma Popis kmetijstva (vsakih deset let).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površini njiv in številu prebivalcev za Slovenijo so povzeti iz spletne strani SURS Si-stat. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev.

 

Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje). Izračunan je kot delež in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi. Ti podatki so povzeti iz spletne strani Eurostat.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Površina njiv

ha

SURS - SiStat: Tabela 1502401S: Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov (ha), Slovenija, letno

2000–2022

Končni podatki za prejšnje leto: v tekočem letu.

Letno

1. 10. 2024

Da

Prebivalstvo – 1. januar

število

SURS - SiStat:

Tabela H129S: Prebivalstvo, naravno in selitveno gibanje, Slovenija, letno

2000–2022

Podatki za 1. januar s 4 mesečnim zamikom.

dvakrat letno

1.10.2024

Da

SURS: Prva objava, končni podatki (29. 4. 2021): »1. januarja 2021 v Sloveniji 2.108.977 prebivalcev ali 0,6 % več kot eno leto prej«

2022

Podatki za 1. januar s 4 mesečnim zamikom.

dvakrat letno

1.10.2024

Da

Raba kmetijskih zemljišč v Sloveniji

%

SURS- SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/15P9101S.PX

 

 

2000, 2010, 2020

Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013 2016, 2020)

Ob popisu

2.10.2024

Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev. Nekateri podatki se razlikujejo odpodatkov, objavljenih v okviru celotne rastlinske pridelave za določeno leto, ker so bili dopolnjeni s podatki iz drugih administrativnih in statističnih virov.

Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji

%

SURS- SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1516502S.px

2000, 2010, 2020

Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013 2016, 2020)

Ob popisu

2.10.2024

Da, podatki so primerljivi. Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev, ki jih na Eurostat pošiljajo države članice.

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2, 3

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Metapodatki – statistični podatki o rastlinski pridelavi (Crop Production Statistics: 

https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/apro_cp_esms.htm):

Podatki o rabi njivskih površin v posameznih državah članicah EU se zbirajo na nacionalni ravni. Za nekatere pridelke so na voljo tudi podatki na regionalni ravni (NUTS 1 ali NUTS 2). Površine so izražene v 1.000 hektarjih, nabrane količine v 1.000 tonah in pridelki v t/ha. Podatki o proizvodnji in donosu so na voljo v standardni vlažnosti EU (apro_cpsh) in v nacionalni vlažnosti (apro_cpnh). Informacije se nanašajo na več kot 100 rastlinskih proizvodov. Podatke posredujejo države članice enkrat letno.

Metapodatki – prebivalstvo (Population:

https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/demo_pop_esms.htm):

Podatke o številu prebivalcev na Eurostat posredujejo države članice. Priporočena opredelitev je običajno prebivajoče prebivalstvo“ in predstavlja število prebivalcev določenega območja na dan 1. januarja zadevnega leta (ali v nekaterih primerih 31. decembra prejšnjega leta). Vendar pa lahko prebivalstvo, ki ga države posredujejo, temelji bodisi na podatkih zadnjega popisa, prilagojenih s komponentami sprememb prebivalstva, proizvedenih od zadnjega popisa, bodisi na podlagi registrov prebivalstva.

Metapodatki – statistični podatki o Strukturi kmetijskih gospodarstev (Farm Structure Survey: 

https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/ef_esms.htm):

Popis kmetijskih gospodarstev je statistično raziskovanje s katerim se po enaki metodologiji v vseh državah Evropske unije zbirajo osnovni podatki o stanju in razvojnih trendih na področju kmetijstva. Vsakih deset let se opravi popis vseh gospodarstev, v vmesnih zakonsko določenih rokih pa se izvajajo vzorčna raziskovanja.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površini njiv in številu prebivalcev za države članice Evropske unije so povzeti iz spletne strani Eurostat. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev.

Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje) in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi.

Prikazana je tudi povprečna površina njiv na kmetijsko gospodarstvo v državah EU-27, ki je izračunana kot količnik med površino njiv in številom kmetijskih gospodarstev v letih 2000–2010 in 2020.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Površina njiv v državah članicah EU

ha

Eurostat:

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/apro_cpsh1/default/table?lang=en

 

2000-2022

Tekom tekočega leta za prejšnje leto.

enkrat letno

1.10.2024

Da, podatki so primerljivi. Za  Slovenijo je v preračunih uporabljen podatek iz SI- Stat baze, ker v podatkovni bazi Eurostat prihaja v letih 2000 in 2005 do manjših razlik.

Prebivalstvo v državah članicah EU – 1. januar

število

Eurostat:

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/demo_pjan/default/table?lang=en

 

2000–2022

Predvidoma marca do aprila tekočega leta za prejšnje leto.

enkrat letno

1.10.2024

Da podatki za Slovenijo so primerljivi s podatkovno bazo SI-stat. Izjema je podatek o številu prebivalcev v letu 2008, kjer prihaja do majhnih razlik zaradi spremembe metodologije. Za Slovenijo je uporabljen v preračunih podatek iz SI-stat baze.

Raba kmetijskih zemljišč v državah članicah EU

%

Eurostat:

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ef_lus_main/default/table?lang=en

 

2000, 2010, 2020

Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2020)

Ob popisu

1.10.2024

Podatki so primerljivi in se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev.

Število kmetijskih gospodarstev v državah članicah EU

število

Eurostat: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ef_m_farmleg/default/table?lang=en&category=agr.ef.ef_mainfarm

 

 

2000, 2010, 2020

Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2016, 2020)

Ob popisu

1.10.2024

Da, podatki so primerljivi.  Nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev, ki jih na Eurostat pošiljajo države članice.