KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji je leta 2023 predstavljala 247 €/toe, kar je za 4 % več kot leto prej, a še vedno 17 % manj kot v letu 2016, ko je dosegla najvišjo raven v obdobju 2012–2023. V primerjavi z EU-27 je bila v letu 2023 za 3,6 % višja od povprečja EU-27, medtem ko je bila nižja od evropskega povprečja le v letih 2020–2022 zaradi začasnih kriznih ukrepov. Na gibanje stopnje vplivajo poleg davčne politike tudi spremembe v strukturi porabe energentov in energetska učinkovitost. Za ta kazalnik ciljna vrednost ni zastavljena, spremljamo vrednost kazalnika glede na raven v EU.


Implicitna obdavčitev energije je kazalnik, ki spremlja napredek pri doseganju ciljev strategije EU za trajnostni razvoj. Z implicitno stopnjo obdavčitve energije merimo, kako je z davki obremenjena končna energija[1]. V državah EU so davki na energijo pomemben ekonomski instrument za doseganje ciljev prehoda v nizkoogljično družbo.

Sprememba v vrednosti kazalnika je lahko odraz več dejavnikov. Za razumevanje medletnih sprememb v kazalniku sta potrebni analiza sprememb strukture rabe virov energije in analiza sprememb višine obdavčitve posameznih virov. Kazalnik omogoča tudi ocenjevanje vloge fiskalne politike pri spremembah povpraševanja po energiji.

Omejitev kazalnika je, da izračun kazalnika temelji na davčnih prihodkih od prodane energije. Davčni prihodki temeljijo na načelu nastanka poslovnega dogodka in ne na načelu plačila davčnemu organu. Izračun davčnih prihodkov po tem načelu ne daje informacije o tem, koliko so znašali dejansko plačani davki na energijo in koliko je energija dejansko obremenjena z davki. Kazalnik implicitne stopnje obdavčitve energije je precenjen, saj ne upošteva vračil in oprostitev plačila nekaterih davkov/trošarin na energente.

Kazalnik implicitna obdavčitev energije je opredeljen kot razmerje med davčnimi prihodki od prodaje energije in končno rabo energije v posameznem koledarskem letu. Davčni prihodki od prodaje energije so izraženi v evrih (deflacionirani s cenovnim deflatorjem za domačo končno porabo) in rabo končne energije v toe.

 


[1]     Implicitna stopnja obdavčitve energije:
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/EN/ten00120_esmsip2.htm#meta_update1571313891547

 


Grafi

Slika PO23-1: Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji in v EU
Viri:

Eurostat, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
EU-27 Slovenija
2012 244,10 246,60
2013 255,20 266,40
2014 276,30 282,80
2015 271,30 294,50
2016 274,10 296
2017 272,60 292,60
2018 272,40 282,80
2019 275,20 282,10
2020 263,70 259,50
2021 257,70 259,80
2022 241,30 237,50
2023 238,55 247,07

Cilji

Ciljna vrednost za ta kazalnik ni zastavljena.


Ciljne vrednosti za stopnjo obdavčitve energije niso postavljene. Smiselno je, da je vrednost kazalnika v Sloveniji primerljiva implicitnim stopnjam obdavčitve energije v EU-27. Direktiva o obdavčitvi energije določa minimalne stopnje obdavčitve energentov in električne energije. Predpisane minimalne obdavčitve morajo odražati konkurenčnost različnih energentov. Strategija trajnostnega razvoja EU priporoča, da bi morale države članice obdavčitve z dela preusmeriti na rabo energije in/ali na onesnaževanje, da bi s tem prispevali k doseganju ciljev EU − povečanju zaposlenosti in zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.

Od leta 2016, ko je implicitna stopnja obdavčitve v Sloveniji dosegla najvišjo vrednost v obdobju 2012–2023, to je 296 €/toe, se je začela postopoma zniževati. Največji upad je bil zabeležen v letih 2020–2022, ko so bili zaradi pandemije covida-19 in energetske krize uvedeni začasni interventni ukrepi, med njimi tudi znižanje trošarin ter prispevkov OVE+SPTE in URE. Ti ukrepi so prispevali k zmanjšanju zbranih dajatev in s tem stopnjo obdavčitve energije. V letu 2023 je stopnja obdavčitve prvič po več letih znova nekoliko narasla, in sicer za 4 % glede na leto prej, ter dosegla 247 €/toe. Kljub temu je bila stopnja obdavčitve leta 2023 še vedno za 17 % nižja kot leta 2016, ko je v opazovanem obdobju dosegla najvišjo vrednost.

Vrednost implicitne stopnje obdavčitve energije v Sloveniji je bila leta 2023 za 3,6 % višja od povprečne stopnje obdavčitve držav EU-27. V opazovanem obdobju je bila implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji nižja od povprečja EU-27 le v letih 2020–2022, ko so bile zaradi kriznih razmer začasno ukinjene oziroma znižane nekatere okoljske dajatve.

V Sloveniji je do večjih sprememb pri obdavčitvi energentov prišlo predvsem v letu 2009, ko so bile povišane trošarine na pogonska goriva in kurilno olje ter spremenjena struktura rabe energije. Od leta 2009 pa vse do vključno leta 2019, je bila obdavčitev na porabljeno enoto energije višja od povprečja EU. V obdobju po letu 2009 sicer v stopnji obdavčitve ni bilo večjih medletnih sprememb.

Na implicitno stopnjo obdavčitve poleg sprememb v davčni politiki vplivata tudi struktura porabe energentov in stopnja energetske učinkovitosti. V času pandemije covida-19 so se zaradi omejitvenih ukrepov bistveno zmanjšale migracije prebivalstva, kar je vodilo v nižjo porabo energentov v prometu. Hkrati ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti ter naložbe v obnovljive vire energije zmanjšujejo skupno rabo končne energije in posledično tudi porabo energentov, na katere se obračunavajo okoljske dajatve.

Tabela 6:    Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji in v EU v obdobju 2012−2023

EUR/toe

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

EU-27

244,1

255,2

276,3

271,3

274,1

272,6

272,4

275,2

263,7

257,7

241,3

238,55

Slovenija

246,6

266,4

282,8

294,5

296,0

292,6

282,8

282,1

259,5

259,8

237,5

247,07


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji za ta kazalec niso zastavljeni.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Kazalec se izračunava v skladu z metodologijo EUROSTAT, katere podrobnosti so navedene pod Metodologijo obdelave podatkov.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec implicitna stopnja obdavčitve energije (EUR/toe) je opredeljen kot razmerje med prihodki od energetskih davkov in končno rabo energije, izračunano za koledarsko leto. Prihodki od energetskih davkov so izraženi v evrih leta 2010 (deflacionirani z implicitnim deflatorjem bruto domačega proizvoda), končna raba energije pa v toe (tonah ekvivalenta nafte). Podrobneje je metodologija izračuna kazalca opredeljena na straneh EUROSTAT.
Celotne časovne vrste kazalcev, objavljenih na EUROSTAT, so osvežene za obdobje do zadnjega objavljenega leta, zato se podatki nekoliko razlikujejo od predhodno objavljenih. V tem kazalcu so zato prav tako osvežene celotne časovne vrste.
Prihodki iz davkov na energijo temeljijo na standardu nacionalnih računov. Poročani prihodki temeljijo na načelu nastanka poslovnega dogodka in ne na načelu plačila davčnemu organu. Davki na energijo obsegajo davke na energente, ki se uporabljajo za prevoz in za stacionarne vire. Največ prihodkov predstavljajo davki na bencin in dizelsko gorivo.
Končna raba energije obsega rabo energije v prometu, industriji, storitvah, gospodinjstvih in kmetijstvu, brez transformacij energije. Izražena je v tonah naftnega ekvivalenta.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Implicitna stopnja obdavčitve energije

EUR/toe

EUROSTAT

2005-2021

EUROSTAT objavlja izračun kazalca v drugi četrtini leta za dve leti nazaj

enkrat na dve leti

16. 8. 2023

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura