Kazalec »VD11 Kakovost podzemnih voda« podaja oceno kemijskega stanja podzemne vode v Sloveniji, splošno preko karte ter podrobneje za vodna telesa kjer je presežen standard za nitrat ter atrazin.

Za vodno telo podzemne vode se glede na podatke monitoringa vsako leto določi kemijsko stanje, v obdobju poročanja načrtov upravljanja voda (NUV) pa se pripravi tudi ocena za večletno obdobje. V daljšem časovnem obdobju spremljamo tudi trende rasti ali zniževanja vsebnosti kemijskih onesnaževal.

Podzemna voda je v Sloveniji najpomembnejši vir pitne vode, s katerim se oskrbuje več kot 95 % prebivalcev. Približno tretjina podzemne vode, ki se črpa za pitno vodo, je dovolj dobre kakovosti, da se lahko do potrošnikov dovaja v naravnem stanju brez vsakršne obdelave. Naravna podzemna voda brez onesnaževal je za zdravje najbolj primerna. Kakovost podzemne vode je torej pomembna tako iz okoljskega kot tudi zdravstvenega vidika.

Na kemijsko stanje podzemne vode vplivajo obremenitve zaradi človekovih dejavnosti kot tudi naravne danosti vodnih teles, pogosto imenovane ranljivost.

V ravninskih delih rečnih dolin prevladujejo vodna telesa z medzrnsko poroznostjo. Obremenitve teh vodnih teles so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti (kmetijstvo, industrija, promet, gosta poseljenost, odlagališča odpadkov, …) največje.

V alpskih predelih in na Krasu prevladujejo vodna telesa s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Ta vodna telesa, predvsem kraška, so zelo ranljiva, vendar so v Sloveniji v veliki meri naravno zaščitena. Večina vodnih teles s kraško in razpoklinsko poroznostjo je v hribovitih in manj poseljenih območjih, ki so poraščena z gozdovi.

Kemijsko stanje za obdobje 2019-2024 je prikazano na karti Slovenije (slika VD11-1). Slabo kemijsko stanje je določeno za vodna telesa Savinjske, Dravske in Murske kotlina. Vzrok za slabo kemijsko stanje teh vodnih teles je nitrat, v primeru Dravske kotline tudi atrazin.

Na vodnih telesih Savinjske in Dravske kotline število merilnih mest, kjer je presežen standard za nitrat (50mgNO₃/L) po letih upada, medtem ko na Murski kotlini ostaja bolj ali manj enako.

Povprečne letne vrednosti nitrata v vodnih telesih s slabim kemijskih stanjem zaradi nitrata v obdobju 1998-2024 kažejo statistično značilne trende upadanja na vodnih telesih Dravske in Murske kotline. Na vodnem telesu Savinjska kotlina statistično značilnega trenda v tem obdobju ni opaziti. Krajši časovni niz podatkov vsebnosti nitrata na vodnih telesih Dravske, Murske in Savinjske kotline ne kaže statistično značilnega trenda upadanja nitrata. Več o vsebnosti nitrata v podzemni vodi v kazalcu [VD05] Nitrati v podzemni vodi.

Vzrok za slabo stanje v vodnem telesu Dravska kotlina je tudi atrazin. Standard kakovosti 0,1µg/L je presežen na merilnih mestih Kidričevo in v plitvem vodnjaku črpališča Skorba (vodnjak Skorba V-5).

Na Dravski kotlini vsebnost atrazina za obdobje 1998-2024 statistično značilno pada, medtem ko za krajši časovni niz podatkov (obdobje 2014-2024) statistično značilnega trenda ni opaziti.

O podzemni vodi Podzemna voda se nahaja pod zemeljskim površjem, kjer zapolnjuje pore sedimentov in razpoke kamnin. Kot okoljski kazalec predstavlja tudi kakovostno stanje vodonosnikov ter odraža vplive naravnih dejavnikov in človekovih dejavnosti na vodni krog.

Podzemna voda je v Sloveniji najpomembnejši vir pitne vode, s katerim se oskrbuje več okoli 97 % prebivalcev. Kakovost podzemne vode je torej pomembna tako iz okoljskega kot tudi zdravstvenega vidika.

Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost akumuliranja in prevajanja pomembnejših količin podzemne vode. V Sloveniji prevladujeta dva tipa vodonosnikov in sicer vodonosniki z medzrnsko poroznostjo v ravninskih delih rečnih dolin ter vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Če isto vodno telo podzemne vode združuje vodonosnike tako z medzrnsko kot tudi kraško in razpoklinsko poroznostjo, ga opredelimo kot vodno telo podzemne vode z vodonosniki kombiniranega tipa poroznosti. V Sloveniji je s pravilnikom določenih 21 vodnih teles podzemne vode (Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS 63/2005).

Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode se določa skladno z direktivama ES (Vodna direktiva, 2000/60/ES, Direktiva za podzemno vodo, 2006/118/ES), slovenskimi predpisi (Uredba o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12, 66/16 in 44/22 – ZVO-2) in Metodologijo za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode (http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/ ). Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode je dobro, če so povprečne vrednosti parametrov nižje ali enake standardom kakovosti oziroma vrednostim praga. V nasprotnem primeru se ugotavlja obseg onesnaženja podzemne vode. Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode je kljub preseženim vrednostim enega ali več parametrov dobro, če obseg onesnaženja ne presega 30% vodnega telesa podzemne vode.  V nasprotnem primeru je kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode slabo. V okviru določitve ocene kemijskega stanja podzemne vode se preveri tudi, ali je prišlo do vdora onesnažene vode v vodno telo podzemne vode ter če se poslabša stanja soodvisnih površinskih voda ter kopenskih in vodnih ekosistemov. Zaradi onesnaženja podzemne vode se ne sme povečati stopnje obdelave pitne vode. Tudi v teh primerih je kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode lahko slabo.

Kazalec »VD11 Kakovost podzemnih voda« podaja oceno kemijskega stanja podzemne vode v Sloveniji za obdobje zadnjih šest let.