KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Kmetijstvo
  3. Bilančni presežek dušika v kmetijstvu

[KM22] Bilančni presežek dušika v kmetijstvu
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2023 zmanjševal. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek v tem obdobju v povprečju zmanjšal za 1,4 kg N/ha na leto oziroma za 54 % prek celotnega obdobja, neto presežek pa za 1,2 kg N/ha na leto oziroma za 85 %. Manjši bilančni presežek je bil predvsem posledica 43 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 6 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjši presežek dušika kaže na boljše gospodarjenje z dušikom v kmetijstvu ter posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Na bilančni presežek dušika imajo sicer v posameznem letu pomemben vpliv vremenske razmere. V sušnih letih so bilančni presežki dušika zaradi manjših pridelkov običajno večji. Realna primerjava bruto bilančnega presežka z drugimi članicami EU ni mogoča. Na voljo so le podatki za 15 držav, s tem da ni podatkov za države, ki so v preteklosti izkazovale največje presežke.

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu predstavlja v skladu z OECD-Eurostat metodologijo (2013) razliko med vnosom dušika na kmetijska zemljišča in odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek dušika.

Bruto bilančni presežek je razlika med skupnim vnosom in odvzemom dušika. Skupen (bruto) vnos dušika predstavljajo naslednji viri: dušik, ki ga izločijo rejne živali, dušik v mineralnih gnojilih, biološka fiksacija dušika z metuljnicami, depozicija (nanos) atmosferskega dušika, dušik iz drugih organskih gnojil (komposti, digestati, blata čistilnih naprav...) ter dušik, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem dušika predstavlja dušik v pospravljenih pridelkih kmetijskih rastlin.

Neto bilančni presežek se nanaša predvsem na dušik, ki je na voljo za rast kmetijskih rastlin (neto vnos). Neto vnos izračunamo tako, da od skupnega (bruto) vnosa odštejemo dušik ki se izgubi v zrak iz hlevov, gnojišč, na paši, pri in zaradi gnojenja z mineralnimi, živinskimi in drugimi organskimi gnojili, zaradi razpadanja žetvenih ostankov v tleh in zaradi obdelave histosolov. Gre za dušik, ki se v zrak izgubi z izpusti amonijaka (NH3), didušikovega oksida (N2O) in dušikovih oksidov (NOX).

Bruto in neto bilančne presežke dušika smo izrazili v tonah dušika (t N) na ravni države in v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha). Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2023. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema dušika ter podana primerjava z izbranimi državami Evropske unije v obdobju 2010–2021.

 

Grafi

Slika KM22-1: Struktura vnosa dušika na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992-2023
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2025

Prikaži podatke
Skupni vnos N [t N] Živinska gnojila [t N] Mineralna gnojila [t N] Atmosferska depozicija [t N] Biološka fiksacija [t N] Seme in sadilni material [t N] Druga organska gnojila [t N] Živinska gnojila [%] Mineralna gnojila [%] Atmosferska depozicija [%] Biološka fiksacija [%] Seme in sadilni material [%] Druga organska gnojila [%]
1992 90265,31 40738,97 38938 8338,07 1781,20 338,51 130,56 45,13 43,14 9,24 1,97 0,38 0,14
1993 82002,02 38101,04 33376 8291,40 1763,63 339,39 130,56 46,46 40,70 10,11 2,15 0,41 0,16
1994 81979,63 37865,80 33944 8063,79 1653,28 322,19 130,56 46,19 41,41 9,84 2,02 0,39 0,16
1995 80972,62 38628,03 32235 7874,48 1778,12 326,44 130,56 47,71 39,81 9,72 2,20 0,40 0,16
1996 78409,10 37339,67 31296 7702,10 1637,35 311,21 122,76 47,62 39,91 9,82 2,09 0,40 0,16
1997 80065,02 36603,72 33999 7414,07 1638,40 294,88 114,96 45,72 42,46 9,26 2,05 0,37 0,14
1998 81339,75 37222,34 34801 7363,77 1546,68 298,80 107,16 45,76 42,78 9,05 1,90 0,37 0,13
1999 81567,15 37898,52 34380 7478,87 1432,53 291,53 85,71 46,46 42,15 9,17 1,76 0,36 0,11
2000 83347,13 39771,73 34159 7634,40 1409,19 308,54 64,26 47,72 40,98 9,16 1,69 0,37 0,08
2001 82981,94 38947,98 34765 7644,36 1241,77 310,77 72,06 46,94 41,89 9,21 1,50 0,37 0,09
2002 83504,98 40839,16 33412 7581,93 1282,95 293,49 95,46 48,91 40,01 9,08 1,54 0,35 0,11
2003 81854,75 38001,54 34501 7645,64 1339,27 296,99 70,31 46,43 42,15 9,34 1,64 0,36 0,09
2004 76076,64 36721,29 30264 7357,80 1381,82 294,25 57,48 48,27 39,78 9,67 1,82 0,39 0,08
2005 75577,02 36729,72 29169 7631,39 1700,85 290,73 55,34 48,60 38,60 10,10 2,25 0,38 0,07
2006 76977,09 37108,35 30383 7354,77 1755,00 306,52 69,46 48,21 39,47 9,55 2,28 0,40 0,09
2007 77596,81 38383,14 29613 7476,99 1733,83 304,92 84,93 49,46 38,16 9,64 2,23 0,39 0,11
2008 71442,21 36691,40 25039 7386,36 1918,61 306,39 100,45 51,36 35,05 10,34 2,69 0,43 0,14
2009 74312,00 36540,98 28202 7027,44 2123,09 302,20 116,29 49,17 37,95 9,46 2,86 0,41 0,16
2010 72945,33 35699,38 27486 7239,80 2085,22 285,47 149,45 48,94 37,68 9,92 2,86 0,39 0,20
2011 70916,79 34436,30 27134 6872,93 2056,13 269,85 147,58 48,56 38,26 9,69 2,90 0,38 0,21
2012 70175,94 34177,99 26300 7194,80 2052,56 287,20 163,41 48,70 37,48 10,25 2,92 0,41 0,23
2013 70833,12 33788,51 27263 7183,32 2141,89 277,16 179,23 47,70 38,49 10,14 3,02 0,39 0,25
2014 72761,58 34294,06 28612 7233,29 2127,83 289,25 205,15 47,13 39,32 9,94 2,92 0,40 0,28
2015 74026,19 35205,75 28319 7152,93 2846,41 290,72 211,38 47,56 38,26 9,66 3,85 0,39 0,29
2016 73967,05 35765,08 27097 7165,07 3397,60 300,21 242,09 48,35 36,63 9,69 4,59 0,41 0,33
2017 73449,27 35292,60 27084 7221,23 3378,67 295,21 177,57 48,05 36,87 9,83 4,60 0,40 0,24
2018 73361,12 35198,35 27293 7159,44 3135,19 287,43 287,71 47,98 37,20 9,76 4,27 0,39 0,39
2019 73698,33 35095,12 28048 7197,33 2848,10 280,00 229,78 47,62 38,06 9,77 3,86 0,38 0,31
2020 73151,86 34957,66 27692 7260,95 2684,94 287,98 268,33 47,79 37,86 9,93 3,67 0,39 0,37
2021 74746,18 35077,40 29143 7192,29 2745,85 285,52 302,12 46,93 38,99 9,62 3,67 0,38 0,40
2022 72085,30 33502,62 27831 7191,48 2708,27 295,85 556,08 46,48 38,61 9,98 3,76 0,41 0,77
2023 69083,95 33136,31 24920 7210,76 2749,29 305,19 762,40 47,97 36,07 10,44 3,98 0,44 1,10
Slika KM22-2: Struktura odvzema dušika s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992-2023
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2025

Prikaži podatke
Skupni odvzem N [t N] Trajni travniki [t N] Žita [t N] Zelena krma z njiv [t N] Korenovke in gomoljnice [t N] Sadje [t N] Industrijske rastline [t N] Zelenjadnice [t N] Stročnice [t N] Trajni travniki [%] Žita [%] Zelena krma z njiv [%] Korenovke in gomoljnice [%] Sadje [%] Industrijske rastline [%] Zelenjadnice [%] Stročnice [%]
1992 28752,00 17811,27 6028,00 2760,09 1060,33 534,73 293,18 242,55 21,86 61,95 20,97 9,60 3,69 1,86 1,02 0,84 0,08
1993 29376,14 16712,21 6762,38 3565,82 1204,01 559,41 277,76 269,78 24,77 56,89 23,02 12,14 4,10 1,90 0,95 0,92 0,08
1994 49789,44 32460,04 8416,82 5815,28 1754,89 621,46 404,81 253,80 62,35 65,19 16,90 11,68 3,52 1,25 0,81 0,51 0,13
1995 46921,32 29760,91 8170,15 6051,23 1834,91 547,24 212,72 273,94 70,23 63,43 17,41 12,90 3,91 1,17 0,45 0,58 0,15
1996 45376,16 28330,24 7762,42 6223,37 1840,71 632,42 250,88 283,87 52,25 62,43 17,11 13,72 4,06 1,39 0,55 0,63 0,12
1997 49428,23 31401,79 8578,90 6673,26 1682,98 575,47 194,19 274,81 46,83 63,53 17,36 13,50 3,40 1,16 0,39 0,56 0,09
1998 49491,84 30783,48 8919,45 6709,22 1922,48 640,83 212,69 261,39 42,30 62,20 18,02 13,56 3,88 1,29 0,43 0,53 0,09
1999 47511,12 30940,35 7557,26 5960,35 2007,07 543,40 184,91 288,39 29,40 65,12 15,91 12,55 4,22 1,14 0,39 0,61 0,06
2000 40831,47 25411,72 7968,03 4673,57 1640,73 716,01 136,72 258,70 25,98 62,24 19,51 11,45 4,02 1,75 0,33 0,63 0,06
2001 40152,38 26073,30 8102,99 3928,52 1101,47 521,24 186,09 211,46 27,30 64,94 20,18 9,78 2,74 1,30 0,46 0,53 0,07
2002 50404,47 32957,61 9754,26 5018,98 1286,05 714,70 390,61 234,05 48,21 65,39 19,35 9,96 2,55 1,42 0,77 0,46 0,10
2003 33416,41 20670,42 6432,20 4189,68 973,80 571,51 352,69 195,82 30,28 61,86 19,25 12,54 2,91 1,71 1,06 0,59 0,09
2004 50951,79 33251,55 9267,40 5722,63 1223,39 777,89 369,94 264,69 74,29 65,26 18,19 11,23 2,40 1,53 0,73 0,52 0,15
2005 54875,43 35890,04 9153,81 7038,79 1256,23 648,93 404,06 281,64 201,95 65,40 16,68 12,83 2,29 1,18 0,74 0,51 0,37
2006 44545,71 28877,24 7933,84 5004,77 1059,66 628,12 422,70 257,53 361,85 64,83 17,81 11,24 2,38 1,41 0,95 0,58 0,81
2007 49106,58 32889,33 8501,95 5440,37 491,76 662,40 697,60 213,28 209,90 66,98 17,31 11,08 1,00 1,35 1,42 0,43 0,43
2008 51120,84 34194,84 9335,78 5702,98 380,35 582,79 517,19 258,25 148,66 66,89 18,26 11,16 0,74 1,14 1,01 0,51 0,29
2009 50252,71 33822,07 8542,06 6006,73 401,02 598,05 528,13 277,41 77,25 67,30 17,00 11,95 0,80 1,19 1,05 0,55 0,15
2010 52784,93 35652,00 9161,24 5929,51 366,59 628,31 776,45 196,73 74,10 67,54 17,36 11,23 0,69 1,19 1,47 0,37 0,14
2011 49663,60 31718,72 9726,92 6096,05 344,98 639,95 750,44 249,88 136,65 63,87 19,59 12,27 0,69 1,29 1,51 0,50 0,28
2012 44216,07 27622,23 9440,84 5378,97 290,22 460,34 742,83 219,16 61,47 62,47 21,35 12,17 0,66 1,04 1,68 0,50 0,14
2013 39155,52 25371,32 7449,09 4634,03 235,08 561,54 642,60 224,71 37,15 64,80 19,02 11,83 0,60 1,43 1,64 0,57 0,09
2014 53897,79 34292,96 10456,78 7037,70 339,59 538,10 891,67 278,67 62,33 63,63 19,40 13,06 0,63 1,00 1,65 0,52 0,12
2015 54144,92 34536,75 10039,80 7578,39 319,53 655,67 638,67 305,15 70,96 63,79 18,54 14,00 0,59 1,21 1,18 0,56 0,13
2016 55437,10 34941,88 10275,84 8025,98 300,30 462,25 991,71 330,04 109,11 63,03 18,54 14,48 0,54 0,83 1,79 0,60 0,20
2017 43897,50 26502,39 8871,90 6573,33 278,18 344,97 931,31 295,70 99,71 60,37 20,21 14,97 0,63 0,79 2,12 0,67 0,23
2018 54011,68 34331,22 9483,94 7932,26 276,93 775,88 799,57 313,99 97,90 63,56 17,56 14,69 0,51 1,44 1,48 0,58 0,18
2019 54342,28 34525,00 10259,24 7589,81 265,36 489,93 749,65 364,32 98,98 63,53 18,88 13,97 0,49 0,90 1,38 0,67 0,18
2020 58947,35 36817,84 11954,56 7994,13 344,54 545,68 814,75 407,45 68,38 62,46 20,28 13,56 0,58 0,93 1,38 0,69 0,12
2021 52615,87 32918,69 11216,98 6781,20 247,46 312,70 731,19 347,55 60,09 62,56 21,32 12,89 0,47 0,59 1,39 0,66 0,11
2022 39132,10 23080,44 9376,55 4978,93 210,49 437,86 738,97 260,80 48,05 58,98 23,96 12,72 0,54 1,12 1,89 0,67 0,12
2023 52962,14 34349,56 10621,51 6314,04 244,66 326,54 845,69 216,67 43,47 64,86 20,05 11,92 0,46 0,62 1,60 0,41 0,08
Slika KM22-3: Bilančni presežek dušika v slovenskem kmetijstvu za obdobje 1992-2023
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2025

Prikaži podatke
Bruto bilančni presežek [t N] Izpusti [t N] Neto bilančni presežek [t N] KZU [1000 ha] Bruto bilančni presežek [kg N/ha] Izpusti [kg N/ha] Neto bilančni presežek [kg N/ha]
1992 61513,31 19526,87 41986,44 555,87 110,66 35,13 75,53
1993 52625,88 18047,88 34577,99 552,76 95,21 32,65 62,56
1994 32190,18 17949,94 14240,25 537,59 59,88 33,39 26,49
1995 34051,31 17956,14 16095,16 524,97 64,86 34,20 30,66
1996 33032,94 17155,22 15877,72 513,47 64,33 33,41 30,92
1997 30636,79 17061,11 13575,68 494,27 61,98 34,52 27,47
1998 31847,91 17273,07 14574,84 490,92 64,87 35,19 29,69
1999 34056,03 17207,12 16848,91 498,59 68,30 34,51 33,79
2000 42515,66 17835,76 24679,91 508,96 83,53 35,04 48,49
2001 42829,56 17551,81 25277,75 509,62 84,04 34,44 49,60
2002 33100,52 18285,09 14815,43 505,46 65,49 36,18 29,31
2003 48438,34 17149,89 31288,45 509,71 95,03 33,65 61,38
2004 25124,85 16265,00 8859,86 490,52 51,22 33,16 18,06
2005 20701,59 16234,99 4466,59 508,76 40,69 31,91 8,78
2006 32431,37 16411,62 16019,75 490,32 66,14 33,47 32,67
2007 28490,23 16738,88 11751,35 498,47 57,16 33,58 23,58
2008 20321,36 15655,64 4665,72 492,42 41,27 31,79 9,48
2009 24059,29 16025,63 8033,67 468,50 51,35 34,21 17,15
2010 20160,40 15487,93 4672,47 482,65 41,77 32,09 9,68
2011 21253,19 14868,59 6384,60 458,20 46,38 32,45 13,93
2012 25959,87 14845,92 11113,95 479,65 54,12 30,95 23,17
2013 31677,60 14671,49 17006,11 478,89 66,15 30,64 35,51
2014 18863,79 14845,03 4018,76 482,22 39,12 30,78 8,33
2015 19881,28 14930,79 4950,48 476,86 41,69 31,31 10,38
2016 18529,94 15099,75 3430,19 477,67 38,79 31,61 7,18
2017 29551,77 14819,92 14731,85 481,42 61,39 30,78 30,60
2018 19349,43 14917,40 4432,03 477,30 40,54 31,25 9,29
2019 19356,06 14827,12 4528,94 479,82 40,34 30,90 9,44
2020 14204,51 14841,83 -637,33 484,06 29,34 30,66 -1,32
2021 22130,31 14842,00 7288,31 479,49 46,15 30,95 15,20
2022 32953,20 14123,69 18829,51 479,43 68,73 29,46 39,27
2023 16121,81 13775,94 2345,87 480,72 33,54 28,66 4,88
Slika KM22-4: Učinkovitost izkoriščanja dodanega dušika na kmetijskih zemljiščih (% od vnosa)
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2025

Prikaži podatke
Vnos [kg N/ha] Odvzem [kg N/ha] Učinkovitost N [%]
1992 162,39 51,72 31,85
1993 148,35 53,14 35,82
1994 152,50 92,62 60,73
1995 154,24 89,38 57,95
1996 152,70 88,37 57,87
1997 161,99 100,00 61,74
1998 165,69 100,81 60,85
1999 163,60 95,29 58,25
2000 163,76 80,23 48,99
2001 162,83 78,79 48,39
2002 165,21 99,72 60,36
2003 160,59 65,56 40,82
2004 155,09 103,87 66,97
2005 148,55 107,86 72,61
2006 156,99 90,85 57,87
2007 155,67 98,52 63,28
2008 145,08 103,81 71,56
2009 158,62 107,26 67,62
2010 151,13 109,36 72,36
2011 154,77 108,39 70,03
2012 146,31 92,18 63,01
2013 147,91 81,76 55,28
2014 150,89 111,77 74,07
2015 155,24 113,54 73,14
2016 154,85 116,06 74,95
2017 152,57 91,18 59,77
2018 153,70 113,16 73,62
2019 153,60 113,26 73,74
2020 151,12 121,78 80,58
2021 155,89 109,73 70,39
2022 150,36 81,62 54,29
2023 143,71 110,17 76,66
Slika KM22-5: Bruto bilančni presežek dušika v izbranih državah članicah EU v obdobju 2010-2021
Viri:

EUROSTAT, 2025

Prikaži podatke
2010 [kg N/ha] 2011 [kg N/ha] 2012 [kg N/ha] 2013 [kg N/ha] 2014 [kg N/ha] 2015 [kg N/ha] 2016 [kg N/ha] 2017 [kg N/ha] 2018 [kg N/ha] 2019 [kg N/ha] 2020 [kg N/ha] 2021 [kg N/ha] 2010-2021 [kg N/ha]
Romunija -0,90 -11,20 0,10 -16,60 -21,20 -8,90 -18,30 -22,90 -27,40 -27,60 1,10 -16,20 -14,17
Finska 57,10 50,20 -9,60 -12,60 -12,50 -12,30 -18,70 -5 58 43,70 -35,20 -8,70 7,87
Latvija 29,20 28,30 18,80 24 25,80 14,30 17,10 16,30 26,60 13,30 10,90 15,10 19,98
Litva 43,80 40 29,20 31,20 24,80 25 43,50 40,80 33,70 42,70 35,47
Francija 36,30 49,10 23,50 29,70 29,60 37,30 47,50 33,70 40,80 38 27,10 35,69
Bolgarija 14,20 11,90 24,20 15,80 27,60 28 71,10 65,80 61,80 28,80 54,20 35 36,53
Španija 35,20 29,50 39,50 32,70 46,30 45,40 39,40 51,30 40,40 46,20 38,90 41 40,48
Madžarska 38 30,80 45,20 37,70 28,80 43,10 34,70 44,60 43 40,70 49,90 56,10 41,05
Portugalska 40,50 39,80 44,30 39 45,70 45 46,90 44,10 43,40 43,60 43,60 38,10 42,83
Slovaška 45,70 32,20 49,60 49,30 34,40 51,70 38,30 54,30 50,80 51,20 42,20 44,90 45,38
Slovenija 41,77 46,38 54,12 66,15 39,12 41,69 38,79 61,39 40,54 40,34 29,34 46,15 45,48
Italija 58,80 62,50 61,50 61,80 59,60 61,10 53,80 62,40 58,20 57,20 56,10 56,20 59,10
Hrvaška 80,80 93,20 89,10 52,50 58,40 60,50 37,10 67 58,80 55,20 55,80 59,50 63,99
Nemčija 77,70 88,60 75,10 78,90 65,90 81,80 69,05 61,51 77,90 53,40 56,20 38,80 68,74
Češka 67,10 79,50 88 75,70 63,30 98,30 92,30 102,40 94,70 75,60 56,90 62,90 79,73

Cilji

  • Zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na vode, tla in zrak;
  • uravnotežena poraba dušika iz mineralnih in živinskih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov;
  • rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje;
  • zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje;
  • zmanjšanje negativnih vplivov na vode, tla in zrak.

Glavni vir vnosa dušika v kmetijstvu predstavljajo živinska (48 %) in mineralna (39 %) gnojila. Atmosferska depozicija k vnosu dušika prispeva 10 %, biološka fiksacija pri metuljnicah 3 %, semena in sadike 0,4 % ter druga organska gnojila 0,2 %. V obdobju 1992–2023 se je skupni vnos dušika zmanjšal za 17 %. Glavni vzrok je 27 % zmanjšanje porabe dušika iz mineralnih gnojil. Vnos dušika iz živinskih gnojil se je zmanjšal za 14 %. Zaradi zmanjšanih površin kmetijskih zemljišč v uporabi se je za 11 % zmanjšal vnos atmosferskega dušika ter vnos dušika s semeni in sadikami. Zaradi povečanega obsega pridelovanja metuljnic se je biološka fiksacija dušika povečala za 136 %. Za 6 % se je zmanjšal tudi vnos dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, kar gre pripisati predvsem 18 % zmanjšanju vnosa dušika iz mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi.  

Letni odvzem dušika s pridelki je v obdobju 1992–2023 znašal med 52 in 122 kg na ha. Variabilnost je bila predvsem posledica vremenskih razmer, saj je bil za sušna leta značilen znatno manjši odvzem dušika. Odvzem dušika se je na ha kmetijskih zemljišč v uporabi v tem obdobju sicer povečal za 43 %. Glavni vir odvzema dušika predstavlja trajno travinje (64 %), sledijo žita (19 %) in zelena krma z njiv (12 %). Ostali kmetijski pridelki (korenovke, gomoljnice, sadje, zelenjadnice, stročnice ter industrijske rastline) skupaj predstavljajo 5 % odvzema dušika.

Bruto bilančni presežek dušika je v obdobju 1992–2023 znašal med 29 in 111 kg na ha. Največje presežke (več kot 80 kg N/ha) smo zabeležili v sušnih letih 1992, 1993, 2000, 2001 in 2003, ko so bili odvzemi dušika s pridelki manjši. Analiza trenda je pokazala, da se je bruto bilančni presežek dušika v obdobju 1992–2023 zmanjšal za 1,4 kg N/ha na leto oziroma za 54 % prek celotnega obdobja. Neto bilančni presežek se je v zmanjšal za 1,2 kg/ha na leto oziroma za 85 %. Manjši bilančni presežek dušika je predvsem posledica 43 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 6 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z dušikom in posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2007 s kmetijskih zemljišč s pridelki odnesli 55 % vnesenega dušika, smo v obdobju 2008–2023 ta odstotek povečali na 69 %.

Realna primerjava bruto bilančnega presežka z drugimi članicami EU ni mogoča. Na voljo so le podatki za 15 držav, s tem da ni podatkov za države, ki so v preteklosti izkazovale največje presežke (Ciper, Nizozemska, Malta, Belgija, Luksemburg in Danska, podrobnosti v KM022 Bilančni presežek dušika v kmetijstvu, verzija 2021). Med državami z dostopnimi podatki je Slovenija v skupini petih držav s presežki 40–45 kg N/ha (Slovenija, Slovaška, Portugalska, Madžarska in Španija), ki sledijo skupini s presežki nad 55 kg N/ha (Češka, Nemčija, Hrvaška, Italija).

Metodologija

 

Cilji in pravna podlaga

 

Cilji povzeti po: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11), Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (Uradni list RS, št. 8/20) ter Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu je izračunan v skladu z OECD-EUROSTAT metodologijo (European Commission, Eurostat, 2013). Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek dušika. Bruto bilančni presežek dušika je razlika med skupnim (bruto) vnosom in odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč. Neto bilančni presežek dušika izračunamo tako, da od bruto vnosa odštejemo dušik, ki se z različnimi plini izgubi v zrak. Izpusti v zrak so izračunani po EMEP/EEA (2019) in IPCC (2006) metodologiji. Gre za metodologiji, na podlagi katerih Slovenija poroča po Konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ter po Konvenciji LRTAP.  

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o vnosu, odvzemu, izpustih in bilančnem presežku dušika so prikazani v tonah dušika (t N) ter v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha). Njihove spremembe v obdobju 1992–2023 so ob predpostavki linearnega trenda izražene v %. Struktura vnosa in odvzema dušika je izražena v %.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu

kg N/ha

Kmetijski inštitut Slovenije

(https://www.kis.si)

1992–2023

februar za predpreteklo leto

letno

16. 5. 2025

Da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov

Podatki o bruto bilančnem presežku dušika za izbrane države članice EU so povzeti s spletne strani Eurostat. Ker so podatki za države EU dostopni za različna časovna obdobja, smo v kazalec vključili zgolj tiste države EU (teh je bilo 15), za katere so bili na Eurostatu dostopni novejši podatki za obdobje 2010–2021. Opis metodologije zbiranja podatkov je pojasnjen na spletni strani Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/aei_pr_gnb_esms.htm).   

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o bruto bilančnem presežku dušika v kmetijstvu za 15 izbranih držav članic EU so za obdobje 12 let (2010–2021) prikazani v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bruto bilančni presežek dušika v kmetijstvu

kg N/ha

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/AEI_PR_GNB__custom_16781…

2010–2021

z nekajletno zamudo

občasno

20. 5. 2025

da
Drugi viri in literatura

EMEP/EEA. 2019. EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2019. Technical guidance to prepare national emission inventories, EEA Report No 13/2019, European Environment Agency.

European Commission, EUROSTAT 2013. Methodology and Handbook EUROSTAT/OECD. Nutrient Budgets EU 27, Norway, Switzerland.

IPCC 2006. IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories. Volume 4, Agriculture, forestry and other land use. Eggleston H.S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (ur.), IGES, Japan.

Datum zadnje osvežitve
09.07.2025
Avtor(ji)

Janez Sušin in Jože Verbič; Kmetijski inštitut Slovenije