Kazalnik zmanjšanje izpustov CO₂ in rabe energije z ukrepi v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpustov CO₂ v stanovanjskem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE). Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpustov CO₂ omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO₂ ter hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.

Leta 2024 je bilo z ukrepi URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 309,6 GWh[1], izpustov CO₂ pa za 77,3 kt. Glede na prejšnje leto se je prihranek energije zmanjšal za 3 %, zmanjšanje izpustov CO₂ pa povečalo za dober odstotek, s čimer je bilo najvišje v opazovanem obdobju. Kumulativni prihranek končne energije, torej ob upoštevanju vseh ukrepov, izvedenih v obdobju 2010−2024, je ob koncu leta 2024 znašal 2.880 GWh. Kumulativno zmanjšanje izpustov CO₂ je leta 2024 znašalo 536 kt[2].

V obdobju 2021–2024 je bilo doseženo zmanjšanje rabe energije za 1.130 GWh, kar je predstavljalo 39 % kumulativne vrednosti za celotno opazovano obdobje, pri čemer je bilo v obdobju 2021–2024 letno povprečje doseženih prihrankov z 282 GWh za 47 % višje od letnega povprečja celotnega obdobja. Zmanjšanje izpustov CO₂ je v obdobju 2021–2024 znašalo 264 kt CO₂ ali 49 % kumulativne vrednosti za celotno opazovano obdobje. Letno povprečje doseženega zmanjšanja izpustov je bilo v obdobju 2021–2024 s 65,9 kt CO₂ za 84 % višje od letnega povprečja celotnega obdobja. K temu je zlasti prispevala sprememba strukture ukrepov, ki jih z nepovratnimi sredstvi podpira Eko sklad, saj so leta 2024 OVE ukrepi po številu predstavljali že skoraj dve tretjini vseh ukrepov, po prihranku energije 81 %, po zmanjšanju izpustov pa celo 93 %. Številsko presega letna izvedba ukrepov rabe OVE ukrepe URE od vključno leta 2018 dalje. Obe indikativni vrednosti, zastavljeni v skladu s projekcijami iz NEPN 2024 z uporabo metod za izračun prihrankov, sta bili leta 2024 doseženi.

Velika večina tako prihranka končne energije kot tudi zmanjšanja izpustov CO₂, od vključno leta 2020 dalje že okoli 95 %, je bila dosežena z ukrepi, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Obseg nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil ukrepom URE in rabe OVE leta 2024, je znašal 55,4 milijonov evrov in je bil glede na leto prej višji za 2 %. Z njim je Eko sklad podprl izvedbo naložb v vrednosti 280 milijonov evrov. Za leto 2024 so pri Eko skladu v prihrankih energije in zmanjšanju izpustov upoštevani tudi učinki ukrepov, izvedenih v okviru pozivov za zmanjševanje energetske revščine (pozivi ZER). Podpora Eko sklada izvajanju ukrepov v gospodinjstvih prispeva tudi k doseganju ciljev iz 8. člena Direktive o energetski učinkovitosti (EED) (za podrobnosti glej kazalnik [PO36] Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti).

Poleg učinkov naložb, podprtih z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, so bili v izračun vključeni tudi učinki ukrepov, ki so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi pomanjkanja podatkov, v izračunih od vključno leta 2016 dalje niso več upoštevani učinki kreditov Eko sklada. Največji skupni prihranek energije, v okviru vseh programov, je bil dosežen leta 2023. Leta 2025 bo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) potekala tudi izvedba projektov energetske prenove večstanovanjskih stavb v javni lasti.

Na razmerje med zmanjšanjem izpustov CO₂ in prihranki energije na splošno vpliva struktura ukrepov, dodaten vpliv nanj pa so imele tudi spremembe posameznih metodologij v Pravilniku o metodah za določanje prihrankov energije[3]. Poleg tega podatke o zmanjšanju izpustov CO₂ ocenjujemo kot manj zanesljive, saj gre tako pri programih Eko sklada kot tudi v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance primarno za dokazovanje doseženih prihrankov energije v okviru obveznosti 8. člena EED. Glede na ambicioznost ciljev do leta 2030, z NEPN 2024 sta v stavbah predvidena 20-odstotno zmanjšanje rabe energije glede na leto 2020 in 70-odstotno zmanjšanje izpustov CO₂ glede na leto 2005 (za podrobnosti glej kazalnik [PO12] Raba končne energije, izpusti CO₂ in delež OVE v stavbah), je v prihodnje treba zagotoviti ustrezno intenzivnost izvajanja ukrepov v gospodinjstvih v skladu z načrtovanim obsegom iz NEPN 2024 in to čim bolj enakomerno in usmerjeno zaradi sočasnega doseganja ciljev zelene gospodarske rasti.

[1]     Podatki za shemo obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance so preliminarni.

[2]     S spremembo Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije leta 2015 so se pri ukrepih Eko sklada pojavile težave pri korektnosti izračuna zmanjšanja izpustov CO₂, zato sta bila podatka za leti 2015 in 2016 ocenjena.

[3]        Do leta aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17).