KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2021 znašal 1.980 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 322 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 6 %, izpusti CO2 pa za 5 %. Leta 2022 je bilo po trenutno dostopnih podatkih doseženo zmanjšanje rabe energije za 272 GWh, kar je največ v opazovanem obdobju 2010-2022, izpustov CO2 pa za 60,7 kt. Cilji za leto 2030 še niso določeni.


Kazalec zmanjšanje izpustov CO2 in rabe energije z ukrepi v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpustov CO2 v stanovanjskem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE). Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpustov CO2 omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO2 ter hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.


Grafi

Slika PO10-1: Kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju v obdobju 2010−2021, pričakovana vrednost kazalca leta 2022 in njegove ciljne vrednosti do leta 2020
Viri:

Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2021 [kt CO2] Ciljne vrednosti kazalca do leta 2020 [kt CO2] Pričakovana vrednost kazalca leta 2022 [kt CO2]
2010 7,35
2011 22,20
2012 46,39 46,39
2013 72,87 74,04
2014 91,72 101,69
2015 102,17 129,34
2016 120,16 156,99
2017 141,08 184,64
2018 164,77 212,29
2019 220,40 239,94
2020 272,55 267,59
2021 321,88 321,88
2022 382,61
Slika PO10-2: Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju v obdobju 2010−2021, pričakovana vrednost kazalca leta 2022 in njegove ciljne vrednosti do leta 2020
Viri:

Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2021 [GWh] Ciljne vrednosti kazalca [GWh] Pričakovana vrednost kazalca leta 2022 [GWh]
2010 48,44
2011 144,13
2012 295,49 295,49
2013 494,51 433,74
2014 639,11 571,99
2015 758,54 710,24
2016 901,39 848,49
2017 1057,49 986,74
2018 1234,11 1124,99
2019 1505,88 1263,24
2020 1750,26 1401,49
2021 1979,88 1979,88
2022 2251,84
Slika PO10-3: Prihranek končne energije z ukrepi v stanovanjskem sektorju v obdobju 2011−2022 v okviru različnih programov (podatki za leto 2022 so preliminarni)
Prikaži podatke
Shema obveznosti [MWh] Eko sklad krediti [MWh] Eko sklad NS [MWh]
2010 3467,45 44973,76
2011 2733,59 92950,79
2012 4745,10 146620,33
2013 1631 7905,01 189481
2014 10619 8671,74 125307
2015 9937,82 4455,31 105040,27
2016 17178,30 125675,28
2017 19399,39 136699,28
2018 10155,54 166464,87
2019 30332,52 241431,44
2020 11458,43 232930,75
2021 13321,40 216292,68
2022 11936,19 260020,64

Cilji

Cilja za leto 2020, zastavljena v OP TGP, sta bila v obdobju 2013−2020 doseči kumulativno zmanjšanje rabe energije za 1.106 GWh oz. v povprečju letno za 138 GWh in kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 za 221 kt oz. v povprečju letno za 28 kt. Ciljne vrednosti za vmesna leta so bile določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020. Cilji za zmanjšanje rabe energije v stanovanjskem sektorju so bili opredeljeni tudi v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost (AN URE), in sicer je bil cilj Eko sklada v obdobju 2014-2020 zagotoviti 262 GWh prihrankov končne energije letno, od tega predvidoma 242 GWh v gospodinjstvih.

Ciljna vrednost kazalca za leto 2030 in vmesna leta še ni določena. Opredeljena bo v posodobitvi Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) v letu 2024. Še naprej ostaja ciljna usmeritev zmanjševanje rabe energije in s tem izpustov CO2 v stanovanjskem sektorju s spodbujanjem izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v okviru različnih programov.


Leta 2021 je bilo z ukrepi URE in OVE v stanovanjskem sektorju doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 229,6 GWh, izpustov CO2 pa za 49,3 kt. Glede na prejšnje leto se je prihranek energije zmanjšal za 6 %, zmanjšanje izpustov CO2 pa za 5 %. Kumulativni prihranek končne energije, torej ob upoštevanju vseh ukrepov, izvedenih v obdobju 2010−2021, je ob koncu leta 2021 znašal 1.980 GWh. Kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 je leta 2021 znašalo 322 kt*1. Cilja za leto 2020 sta bila dosežena že leta 2020. Ko bosta določeni indikativni ciljni vrednosti za leto 2030, se bosta kazalca začela z novo časovno vrsto od leta 2021 dalje.

Po preliminarnih podatkih za leto 2022 je bilo tega leta doseženo zmanjšanje rabe energije za 272 GWh, izpustov CO2 pa za 60,7 kt. V primerjavi z letom prej se je zmanjšanje rabe energije povečalo za 18 %, izpustov CO2 pa za 23 %. Kumulativno je bilo do konca leta 2022 doseženo zmanjšanje rabe energije za 2.252 GWh, zmanjšanje izpustov CO2 pa za 383 kt CO2. Nadaljevala se je torej povečana intenzivnost izvedbe ukrepov, ki se je začela leta 2019.

Velika večina tako prihranka končne energije kot tudi zmanjšanja izpustov CO2, od leta 2019 dalje tipično več kot 90 %, je bila dosežena z ukrepi, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Obseg nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil ukrepom URE in rabe OVE leta 2021, je znašal 36,9 milijonov evrov in je bil glede na leto prej manjši za 3 %. Z njim je Eko sklad podprl izvedbo naložb v vrednosti 160,4 milijonov evrov. Leta 2022 je Eko sklad ukrepom URE in rabe OVE namenil kar 19 % več nepovratnih sredstev kot leto prej oz. 43,8 milijonov evrov in z njimi podprl za 184,8 milijonov evrov naložb. Podpora Eko sklada izvajanju ukrepov v gospodinjstvih pomembno prispeva tudi k doseganju ciljev iz 8. člena Direktive o energetski učinkovitosti (EED) (za podrobnosti glej kazalec [PO36] Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti).

Poleg učinkov naložb, podprtih z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, so bili v izračun vključeni tudi učinki ukrepov, ki so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi pomanjkanja podatkov, v izračunih od vključno leta 2016 dalje niso več upoštevani učinki kreditov Eko sklada. Največji skupni prihranek energije, v okviru vseh programov, je bil po preliminarnih podatkih dosežen ravno leta 2022, ko je za malenkost presegel tiste iz leta 2019. Zmanjšanje izpustov CO2 je bilo sicer večje leta 2019, za 9 % v primerjavi z letom 2022.

Na razmerje med zmanjšanjem izpustov CO2 in prihranki energije na splošno vpliva struktura ukrepov, dodaten vpliv nanj pa so imele tudi spremembe posameznih metodologij v Pravilniku o metodah za določanje prihrankov energije*2. Poleg tega podatke o zmanjšanju emisije CO2 ocenjujemo kot manj zanesljive, saj gre tako pri programih Eko sklada kot tudi v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance primarno za dokazovanje doseženih prihrankov energije v okviru obveznosti 8. člena EED. Glede na ambicioznost ciljev do leta 2030, predvidena sta 20-odstotno zmanjšanje rabe energije in 70-odstotno zmanjšanje izpustov CO2 v stavbah (za podrobnosti glej kazalec [PO12] Raba končne energije, izpusti CO2 in delež OVE v stavbah), je v prihodnje treba zagotoviti ustrezno intenzivnost izvajanja ukrepov v gospodinjstvih v skladu z načrtovanim obsegom iz aktualnega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in njegove posodobitve, ki bo pripravljena v letu 2024, in to čim bolj enakomerno in usmerjeno zaradi sočasnega doseganja ciljev zelene gospodarske rasti.

Opombi:

*1   S spremembo Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije leta 2015 so se pri ukrepih Eko sklada pojavile težave pri korektnosti izračuna zmanjšanja izpuste CO2, zato sta bila podatka za leti 2015 in 2016 ocenjena

*2   Do leta aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17)


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP), Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 in Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (oboje AN URE). Cilja za leto 2030 še nista določena. Opredeljena bosta v posodobitvi Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki bo pripravljena leta 2024.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Zbirko podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru pozivov Eko sklada, vodi Eko sklad, zbirko podatkov o projektih, izvedenih v okviru sheme obveznega doseganje prihrankov za zavezance, pa Agencija za energijo. Podatki so izračunani v skladu s Pravilnikom o metodah za določanje prihrankov energije*3. Podatki se nanašajo na že izvedene projekte.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec Izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativne letne učinke ukrepov, ki so bili izvedeni v obdobju od leta 2010 do opazovanega leta. Vsebuje dva podkazalca: kumulativni prihranek končne energije (GWh) in kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2). Kazalec je definiran kot vsota prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpustov CO2 v opazovanem letu in kumulativnega (večletnega) prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpustov CO2, doseženega v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju*4. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Prihranek končne energije je izračunan kot vsota prihrankov končne energije, doseženih z različnimi ukrepi URE in OVE, za katere je mogoče pridobiti nepovratna sredstva oz. so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije, brez prihranka električne energije. Do vključno leta 2015, ko so bili v izračunih upoštevani tudi učinki kreditov Eko sklada, je bila v izogib podvajanju pri projektih, ki so za izvedbo pridobili tako nepovratna sredstva kot tudi kredit Eko sklada, polovica doseženih prihrankov upoštevana pri učinkih nepovratnih sredstev, polovica pa pri učinkih kreditov. Leta 2019 je prišlo do nekaterih sprememb pri pripravi in obdelavi podatkov Eko sklada, zato so podatki za leto 2019 s podatki za prehodna leta primerljivi samo v omejenem obsegu;
  • kumulativni prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov, brez prihranka električne energije, dosežen v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta*4;
  • zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Način izračuna je enak kot pri izračunu prihranka končne energije v opazovanem letu;
  • kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov, doseženo v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta*4.

Število programov, v okviru katerih so na razpolago spodbude, se lahko od leta do leta razlikuje. Ko bosta določeni indikativni ciljni vrednosti za leto 2030, se bosta kazalca izračunavala z novo časovno vrsto od leta 2021 dalje.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Prihranek končne energije, brez prihranka električne energije, v opazovanem letu:

  • nepovratna sredstva Eko sklada

GWh

Eko sklad

20102022

marca za preteklo leto

enkrat letno

5. 4. 2023

ne

  • krediti Eko sklada

GWh

Eko sklad

20102015

marca za preteklo leto

enkrat letno

-

ne

  • shema obveznega doseganja prihrankov

GWh

Agencija za energijo

20122022

maja za preteklo leto

enkrat letno

18.10. 2023

ne

Kumulativni prihranek končne energije, brez prihranka električne energije

GWh

MOP

20122021

Kazalci Podnebno ogledalo

enkrat letno

14. 6. 2022

ne

Zmanjšanje izpustov CO2 v opazovanem letu:

  • nepovratna sredstva Eko sklada

kt CO2

Eko sklad

20102022

marca za preteklo leto

enkrat letno

5. 4. 2023

ne

  • krediti Eko sklada

kt CO2

Eko sklad

20102015

marca za preteklo leto

enkrat letno

-

ne

  • shema obveznega doseganja prihrankov

kt CO2

Agencija za energijo

20102022

maja za preteklo leto

enkrat letno

18.10. 2023

ne

Kumulativno zmanjšanje izpustov CO2

kt CO2

MOP

20102021

Kazalci Podnebno ogledalo

enkrat letno

14. 6. 2022

ne

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opombi:

*3   Do leta aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17).

*4   Glede na to, da so življenjske dobe izvedenih ukrepov URE in OVE tipično daljše do 10 let, bo navedeni način izračuna tega kazalca do leta 2020 predvidoma korekten. Po preteku življenjske dobe posameznih ukrepov bo potrebno začeti z odštevanjem njihovih učinkov od kumulativnih vrednosti. Z določitvijo ciljnih vrednosti za leto 2030 se bosta kazalca izračunavala z novo časovno vrsto od leta 2021 dalje, zato takšno odštevanje ne bo potrebno.

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura


Related indicators