[PO10] Izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju
Ključno sporočilo
Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2018 znašal 1.234 GWh, kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 pa 165 kt. V primerjavi z letom prej sta bila tako zmanjšanje rabe energije kot tudi zmanjšanje izpusta CO2, dosežena v letu 2018, večja za 13 %. Kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2018 10 % nad letno indikativno ciljno vrednostjo, kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 pa je za indikativnim letnim ciljem zaostajalo za 47 kt ali 22 %. Kljub temu, da kumulativni prihranek končne energije presega ciljne vrednosti, pa še vedno zaostaja za načrtovanim v AN URE.
Definicija
Kazalec Izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpusta CO2 v stanovanjskem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE). Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpusta CO2 omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpusta CO2.
Grafi
| Vrednost kazalca leta 2005 | Ciljne vrednosti kazalca | Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2018 | |
|---|---|---|---|
| 2005 | 5,61 | ||
| 2010 | 7,35 | ||
| 2011 | 22,20 | ||
| 2012 | 46,39 | 46,39 | |
| 2013 | 74,04 | 72,87 | |
| 2014 | 101,69 | 91,72 | |
| 2015 | 129,34 | 102,17 | |
| 2016 | 156,99 | 120,16 | |
| 2017 | 184,64 | 141,08 | |
| 2018 | 212,29 | 164,77 | |
| 2019 | 239,94 | ||
| 2020 | 267,59 |
| Vrednost kazalca leta 2005 | Ciljne vrednosti kazalca | Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2018 | |
|---|---|---|---|
| 2005 | 13,79 | ||
| 2010 | 48,44 | ||
| 2011 | 144,13 | ||
| 2012 | 295,49 | 295,49 | |
| 2013 | 433,74 | 494,51 | |
| 2014 | 571,99 | 639,11 | |
| 2015 | 710,24 | 758,54 | |
| 2016 | 848,49 | 901,39 | |
| 2017 | 986,74 | 1057,49 | |
| 2018 | 1124,99 | 1234,11 | |
| 2019 | 1263,24 | ||
| 2020 | 1401,49 |
Cilji
Cilj OP TGP je zmanjšanje rabe energije in s tem izpusta CO2 v stanovanjskem sektorju s spodbujanjem izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v okviru različnih programov. Cilja, zastavljena v OP TGP, sta v obdobju 2013−2020 doseči kumulativno zmanjšanje rabe energije za 1.106 GWh oz. v povprečju letno za 138 GWh in kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 za 221 kt oz. v povprečju letno za 28 kt. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020. Cilji za zmanjšanje rabe energije v stanovanjskem sektorju so opredeljeni tudi v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost (AN URE), in sicer naj bi Eko sklad v obdobju 2014-2020 zagotovil 262 GWh prihrankov končne energije letno*1, od tega predvidoma 242 GWh v gospodinjstvih.
Opomba:
*1 V AN-URE 2020 je do konca leta 2020 predvidenih 1.357 GWh prihranka končne energije v gospodinjstvih, vendar so v prihrankih upoštevani učinki vseh ukrepov, ne samo tistih, ki bodo podprti z nepovratnimi sredstvi.
Komentar
Leta 2018 je bilo z ukrepi URE in OVE v stanovanjskem sektorju doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 176,6 GWh, izpusta CO2 pa za 23,7 kt, kar je oboje 13 % več kot leto prej. Velika večina tako prihranka končne energije (94 %) kot tudi zmanjšanja izpusta CO2 (89 %) je bila pri tem dosežena z ukrepi, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Obseg nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil ukrepom URE in OVE leta 2018, je znašal 24,2 milijonov evrov in je bil glede na leto prej večji za 41 %. Da bi povečal zanimanje gospodinjstev za izvajanje ukrepov, je Eko sklad v zadnjem obdobju še nekoliko razširil nabor pozivov, npr. s pozivom za zamenjavo starih kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah večstanovanjskih stavb leta 2017 in pozivom za skoraj ničenergijske stavbe leta 2019, spremenile pa so se tudi višine nekaterih spodbud. Kumulativni prihranek končne energije, torej ob upoštevanju vseh ukrepov, izvedenih v obdobju 2010−2018, je ob koncu leta 2018 znašal 1.234 GWh in je za 109 GWh (10 %) presegal indikativni letni cilj. Nekoliko drugače je bilo pri kumulativnem zmanjšanju izpusta CO2, ki je leta 2018 znašalo 165 kt in je s tem za 47 kt*2 (22 %) zaostajalo za indikativnim letnim ciljem.
Poleg učinkov naložb, podprtih z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, so bili v izračun vključeni tudi učinki ukrepov, ki so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi pomanjkanja podatkov, v izračunih od vključno leta 2016 dalje niso več upoštevani učinki kreditov Eko sklada. Nepovratna sredstva za naložbe v OVE je mogoče pridobiti tudi v okviru Programa razvoja podeželja*3, vendar o učinkih teh naložb ni podatkov.
Da bi dosegli cilj za kumulativni prihranek končne energije v obdobju 2013−2020, ki je 1.106 GWh, bo treba v prihodnje rabo končne energije v stanovanjskem sektorju vsako leto zmanjšati za 84 GWh, kar predstavlja slabo polovico prihranka iz leta 2018. Za doseganje cilja pri kumulativnem zmanjšanju izpusta CO2 pa bo treba vsako leto doseči skoraj 51 kt manjši izpust CO2, kar je še enkrat več od doseženega zmanjšanja izpusta v letu 2018.
Tudi v prihodnje lahko pričakujemo, da se bo zmanjševanje rabe končne energije in s tem posledično tudi izpusta CO2 v stanovanjskem sektorju nadaljevalo, vendar pa bo treba predvsem za doseganje cilja zmanjšanja izpusta CO2 intenzivirati prizadevanja na področju ukrepov, ki prispevajo k večjemu zmanjšanju izpusta. Do leta 2020 je treba zagotoviti izvajanje načrtovanih ukrepov v načrtovanem obsegu iz AN URE, po letu 2021 pa v obsegu iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN)*4, in to čim bolj enakomerno in usmerjeno zaradi sočasnega doseganja ciljev zelene gospodarske rasti. V primeru, da bi se izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v obdobju 2019−2020 nadaljevalo z intenzivnostjo iz leta 2018, bi bili leta 2020 prihranki energije 13 % nad ciljem, pri zmanjšanju izpusta CO2 pa bi za ciljem zaostajali za 21 %. Prvi podatki o nepovratnih spodbudah Eko sklada za leto 2019 kažejo, da so bili doseženi prihranki v primerjavi z letom 2018 večji za 45 %, povečalo pa se je tudi zmanjšanje izpusta CO2*5. Znesek izplačanih nepovratnih sredstev je znašal 38,7 milijonov evrov, kar je kar 60 % več kot leto prej in hkrati tudi daleč največ v obdobju 2011–2019. Skupaj so prihranki energije, doseženi s spodbudami Eko sklada za izvajanje ukrepov v gospodinjstvih, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu, leta 2019 skupaj znašali 272 GWh*6 in s tem prvič presegli načrtovane v AN URE.
Opombe:
*2 S spremembo Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije leta 2015 so se pri ukrepih Eko sklada pojavile težave pri korektnosti izračuna zmanjšanja izpusta CO2, zato sta bila podatka za leti 2015 in 2016 ocenjena.
*3 Sredstva se črpajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
*4 Vlada RS, februar 2020
(https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)
*5 Leta 2019 je prišlo do nekaterih sprememb pri pripravi in obdelavi podatkov Eko sklada, zato so podatki za leto 2019 s podatki za prehodna leta primerljivi samo v omejenem obsegu. Podatki še niso dokončni.
*6 Učinki energetsko svetovalne mreže za občane – ENSVET, niso všteti.
Metodologija
Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP), Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 in Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (oboje AN URE)
Metodologija izračuna
Kazalec izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativne letne učinke ukrepov, ki so bili izvedeni v obdobju od leta 2010 do opazovanega leta. Vsebuje dva podkazalca: kumulativni prihranek končne energije (GWh) in kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 (kt CO2). Kazalec je definiran kot vsota prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpusta CO2 v opazovanem letu in kumulativnega (večletnega) prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpusta CO2, doseženega v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju*7.Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:
-
prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Prihranek končne energije je izračunan kot vsota prihrankov končne energije, doseženih z različnimi ukrepi URE in OVE, za katere je mogoče pridobiti nepovratna sredstva oz. so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije, brez prihranka električne energije. Tako pri podatkih Eko sklada kot tudi pri podatkih iz sheme je prihranek končne energije za posamezni ukrep izračunan v skladu z metodologijo, ki je predpisana s Pravilnikom o metodah za določanje prihrankov energije*8. Podatki se nanašajo na že izvedene projekte. Do vključno leta 2015, ko so bili v izračunih upoštevani tudi učinki kreditov Eko sklada, je bila v izogib podvajanju pri projektih, ki so za izvedbo pridobili tako nepovratna sredstva kot tudi kredit Eko sklada, polovica doseženih prihrankov upoštevana pri učinkih nepovratnih sredstev, polovica pa pri učinkih kreditov;
-
kumulativni prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov, brez prihranka električne energije, dosežen v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta*7;
-
zmanjšanje izpusta CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Način izračuna je enak kot pri izračunu prihranka končne energije v opazovanem letu;
-
kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov, doseženo v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta*7.
Število programov, v okviru katerih so na razpolago spodbude, se lahko od leta do leta razlikuje.
Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru, da kazalec ne sledi cilju, je lahko v pomoč pri njegovi nadaljnji razlagi višina nepovratnih sredstev (mio EUR), ki so namenjena občanom za naložbe v ukrepe URE in izrabe OVE v okviru pozivov Eko sklada in Programa razvoja podeželja. Z več sredstvi je mogoče podpreti več ukrepov, kar posledično pomeni večji prihranek končne energije in zmanjšanje izpusta CO2. Za izvajanje ukrepov v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance javno finančna sredstva niso več na razpolago.
Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju je prikazan v tabeli (Tabela 1).
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju
|
Podatek |
Enota |
Vir |
Razpoložljivost podatka |
Datum zajema |
|---|---|---|---|---|
|
Prihranek končne energije, brez prihranka električne energije, v opazovanem letu: |
|
|
|
|
|
GWh |
Eko sklad Eko sklad Agencija za energijo MKGP |
marca za preteklo leto marca za preteklo leto maja za preteklo leto ni podatka |
22.03.2019 |
|
Kumulativni prihranek končne energije, brez prihranka električne energije |
GWh |
MOP |
Podnebno ogledalo / Poročilo o spremljanju OP TGP za predpreteklo leto |
12.06.2019 |
|
Zmanjšanje izpusta CO2 v opazovanem letu: |
|
|
|
|
|
GWh |
Eko sklad Eko sklad MKGP |
marca za preteklo leto marca za preteklo leto maja za preteklo leto |
22.03.2019 |
|
Kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 |
kt CO2 |
MOP |
Podnebno ogledalo / Poročilo o spremljanju OP TGP za predpreteklo leto |
12.06.2019 |
Podatki za obdobje: 2005, 2010−2018
Geografska pokritost: Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Razpoložljivost podatkov o porabi sredstev za naložbe občanov v ukrepe URE in izrabe OVE in njihovih učinkih je pri Eko skladu zadovoljiva. S spremembo Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije leta 2015 so se pojavile težave pri korektnosti izračuna zmanjšanja izpusta CO2, zato je bil ta podatek za leti 2015 in 2016 ocenjen. Pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije, je kakovost razpoložljivih podatkov slabša.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv ob upoštevanju njegovih prednosti in slabosti.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca so na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Opombi:
*7 Glede na to, da so življenjske dobe izvedenih ukrepov URE in OVE tipično daljše do 10 let, bo navedeni način izračuna tega kazalca do leta 2020 predvidoma korekten. Po preteku življenjske dobe posameznih ukrepov bo potrebno začeti z odštevanjem njihovih učinkov od kumulativnih vrednosti.
*8 Ur.l. RS, št. 67/15 in 14/17
