[OD08] Blato iz komunalnih čistilnih naprav (spremljano do 2016)
Ključno sporočilo
Količina blat na komunalnih čistilnih napravah se zaradi izgradnje nove infrastrukture pričakovano povečuje. V letu 2014 je nastalo 28.300 ton blat od katerih je bilo 15.000 ton sežganih, ostala so bila večinoma oddana v drugo ravnanje z odpadki ali v začasno skladiščenje na čistilni napravi. Odlaganje blat se močno zmanjšuje.
Definicija
Kazalec prikazuje letno količino blata nastalega na komunalnih in skupnih čistilnih napravah v Sloveniji ter načine ravnanja z njim.
Blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic.
Obvezna ravnanja z blati komunalnih in skupnih čistilnih naprav urejajo Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, 69/15) , Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13, 56/15) ter podrobneje Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije (Sklep vlade z dne 30. 6. 2016), vnos teh odpadkov v tla oziroma na kmetijske površine pa ureja Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08).
Posebne zahteve v zvezi z izpusti snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav ureja Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15).
Grafi
Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija RS za okolje, 2016
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| proizvodnja blata iz ČN | 1000 t suhe snovi | 8.8 | 8.2 | 7 | 9.01 | 12.87 | 16.98 | 20.16 | 21.63 | 20.43 | 28.59 |
| uporaba v kmetijstvu | 1000 t suhe snovi | 0.3 | 0.5 | 1.1 | 0.46 | 0.13 | 0.07 | 0.03 | 0.02 | 0.01 | 0.01 |
| kompostiranje | 1000 t suhe snovi | 1 | 0.9 | 0.9 | 0 | 0 | 0.12 | 0 | 3.53 | 2.29 | 0.51 |
| odlaganje na deponijo | 1000 t suhe snovi | 7.5 | 6.8 | 5 | 7.13 | 9 | 9.55 | 9.31 | 9.2 | 8.11 | 5.72 |
| drugo | 1000 t suhe snovi | np | np | np | 1.42 | 3.74 | 7.24 | 5.59 | 3.64 | 3.15 | 5.5 |
| sežig | 1000 t suhe snovi | np | np | np | np | np | np | 5.23 | 5.26 | 6.87 | 16.85 |
Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, 2016
Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, 2016
Komentar
Blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav nastajajo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda kot odpadek. Blato vsebuje hranilne snovi, kot sta dušik in fosfor. Lahko je onesnaženo z organskimi snovmi, ki niso biorazgradljive, ali vsebuje visoke koncentracije težkih kovin, patogenov (npr. virusi in bakterije), kot tudi hormonsko aktivnih snovi. Še posebej, če nastaja na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah velikih urbanih središč in industrijskih področij. Pri vnosu blat na kmetijska zemljišča je zato potrebna previdnost. V svetu so v razvoju nove tehnologije pridobivanja fosforja iz blata čistilnih naprav, ki bodo v bližnji prihodnosti omogočale recikliranje hranil iz blata za uporabo v kmetijstvu. Sežig je, predvsem iz bolj obremenjenih čistilnih naprav, zaenkrat v drugih državah EU najbolj pogosta praksa odstranjevanja teh odpadkov. Ravnanje z blatom čistilne naprave predstavlja 30-50 odstotkov obratovalnih stroškov čistilne naprave.
Nastajanja vedno večjih količin blata čistilnih naprav ni možno preprečevati. Predvideni načini ravnanja z blati čistilnih naprav za naslednja leta so predvsem sežig, izvoz, v manjši meri obdelava v bioplinarnah, kompostarnah, odlaganje ostankov po sežigu ter dolgoročno skladiščenje za potrebe poznejše rekuperacije fosforja. V ta namen je predvideno povečanje zmogljivosti omrežja kompostarn za 20 odstotkov ter povečanje toplotne moči naprav za energetsko obdelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov za 4 odstotke. Trenutno postopki, ki se uporabljajo za pridobivanje fosforja iz pepela, niso ekonomsko upravičeni in se v Sloveniji trenutno še ne izvajajo.
Količina blat na komunalnih in skupnih čistilnih napravah je najbolj naraščala med leti 2000 do 2009 skladno z izgradnjami čistilnih naprav. V letu 2014 je nastalo 28.311 ton blata iz komunalnih čistilnih naprav (izraženo kot suha snov).
V zadnjih šestih letih smo okoli polovico nastalega blata iz komunalnih čistilnih naprav sežgali. Največji porast sežiganja je bil po letu 2009, čemur je poleg izkoriščanja energetske vrednosti sežiga vzrok tudi ta, da po 15. 7. 2009 neobdelanih blat iz komunalnih čistilnih naprav na odlagališča ni bilo več dovoljeno odlagati. Med sežigalnicami, ki jim okoljevarstveno dovoljenje za sežig odpadkov podeljuje ARSO, imata okoljevarstveno dovoljenje za sežig blat iz čistilnih naprav (s številko odpadka 19 08 05) le Energetika Celje javno podjetje d.o.o. (Celje) in Salonit Anhovo, gradbeni materiali, d.d.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije (Sklep vlade z dne 30. 6. 2016)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatkovna zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, kontaktna oseba: Marjan Zajc.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5. julij 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za obdobje 2000-2014. Podatki o količinah odvečnega blata iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav so povzeti iz poročil o obratovalnem monitoringu odpadnih vod za komunalne in skupne čistilne naprave. Obveznost opravljanja monitoringa odpadnih vod in oddaje poročil je opredeljena v 30. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Oblika monitoringa je opredeljena v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15). Podatki (količine nastalih blat ter načini ravnanja) se zbirajo v elektronski obliki in obdelujejo v podatkovni zbirki Komunalne in skupne čistilne naprave na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Podatki se lahko spremenijo tudi za predhodna leta, v primeru, da so zavezanci naknadno pozvani oz. sami ugotovijo, da je pri prejšnjih letih prišlo do neskladja. Za leto 2011 je bil spremenjen obrazec za poročanje, ki bolj jasno razmejuje pojma 'nastalo blato' ter 'odloženo blato' in zmanjšuje možnost napačno vpisanih podatkov.
Vir informacij za predvideno ravnanje z blatom čistilnih naprav ter predvideno povprečno letno toplotno moč goriva iz blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav do leta 2030, je Ministrstvo za okolje in prostor, podatki in informacije so bili objavljeni v: Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije.
Metodologija obdelave podatkov: Slika OD8-1 prikazuje letne količine blata nastalega na komunalnih in skupnih čistilnih napravah v Sloveniji ter načine ravnanje z njim (izražene v 1000 t suhe snovi). Slika OD8-2 prikazuje Predvideno ravnanje z blatom iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav do leta 2030. Slika OD8-3 prikazuje predvideno povprečno letno toplotno moč goriva iz blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav do leta 2030.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o količinah blat so del obratovalnega monitoringa komunalnih in skupnih čistilnih naprav, predvideno ravnanje z blatom in povprečna letna moč goriva iz blata pa je projekcija pripravljena za OP odpadki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1