[VD15] Količinsko obnavljanje podzemne vode
Ključno sporočilo
Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu 2019 pod povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010.
Definicija
Kazalec prikazujemo s količino napajanja plitvih vodonosnikov podzemne vode za hidrološko leto (1. november – 31. oktober) v vseh vodnih telesih podzemne vode za celotno območje Slovenije (VD15-1 in VD15-2).
Podzemna voda se obnavlja z napajanjem vodonosnikov, ki je kompleksen proces dotoka vode v polno nasičeno cono v podzemlju. Napajanje letno ocenjujemo z regionalnim vodno-bilančnim modelom in izrazimo z višino v vodonosnike infiltrirane vode (mm), oz. z indeksom letne spremenljivosti (povprečje obdobja 1981-2010 = 100).
Grafi
Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH in Agencija RS za okolje), 2020 (15. 04. 2021)
Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH in Agencija RS za okolje), 2020 (15. 04. 2021)
| 1971 | 1972 | 1973 | 1974 | 1975 | 1976 | 1977 | 1978 | 1979 | 1980 | 1981 | 1982 | 1983 | 1984 | 1985 | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | ||
| odstopanje | % | -20,6689 | 33,12941 | -7,07093 | 11,16298 | 7 | 7,432872 | 6,529412 | 7,876817 | 33,28581 | 20,57128 | -8,01003 | 12,85502 | -28,3896 | 15,76471 | 13,20727 | -4,19516 | 17,6699 | -12,8893 | -6,64118 | 7,716609 | 4,368166 | 4,688927 | -11,2706 | -4,60554 | 15,91799 | 17,36886 | -12,4702 | 3,776817 | 8,520069 | 6,456055 | -5,6173 | -4,29412 | -36,4083 | 16,66471 | -2,26471 | -23,0118 | -15,9772 | 17,61903 | 11,0474 | 38,25329 | -39,6927 | -28,4429 | 15,32872 | 59,64158 | 4,069204 | -9,10035 | -7,85467 | 23,91003 | -20,6135 |
| obdobno povprečje 1981-2010 | mm | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 | 289,0 |
Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH in Agencija RS za okolje), 2020 (15. 04. 2021)
Cilji
- Izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda ter napovedovanja in opozarjanja pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi (hidrološkimi sušami v vodonosnikih);
- identifikacija območij podzemnih voda s pogostimi pojavi ali trendi hidroloških suš;
- izboljšanje upravljanja podzemnih voda na področju preskrbe prebivalstva s pitno vodo in ohranjanja ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo.
Komentar
Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja večino potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno spremenljivost. V zadnjem času je izražena tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih ekstremov. Ker so v prihodnosti možne krize v oskrbi z vodo, je spremljanje količinskega obnavljanja podzemne vode še toliko bolj pomembno.
Najmanjše obnovljene količine podzemne vode v plitvih vodonosnikih so ocenjene v telesih podzemne vode severovzhodne Slovenije in na Primorskem (Slika VD15-1). V zadnjem desetletju je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na območju Goričkega za več kot 10-krat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih Alpah. Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega napajanja vodonosnikov pa je v zadnjem desetletju značilna tudi velika časovna spremenljivost. Indeksi letnega napajanja glede na povprečje obdobja 1981 2010 dosegajo velik razpon letnih količin napajanja, kar kaže na veliko količinsko občutljivost podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije.
Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih Slovenije v hidrološkem letu 2019 pod povprečjem obdobja 1981-2010 (Slika VD15-2). Povprečno odstopanje za območje celotne Slovenije je znašalo -21 %. Največja negativna odstopanja od povprečja obdobja 1981-2010 so bila v vodnih telesih vzhodnega dela države: VTPodV_4018 Goričko, VTPodV_4017 Vzhodne Slovenske gorice in VTPodV_4016 Murska kotlina, kjer dosežejo več kot -30%. Nekoliko manjše negativno odstopanje pa se pojavlja na jugovzhodu Slovenije do -10 %.
Metodologija
Cilji povzeti po:
Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06, poglavje IV. Urejanje voda, Okvirni direktivi o vodah (Direktiva 2000/60/ES), Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS 39/06, 70/08, 108/09), Zakonu o vodah (Ur. l. RS 110/02, 57/08), Uredbi o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS 25/09), Pravilniku o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS 31/09).
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Ključni element procedure GROWA je izračun dejanske evapotranspiracije, zato so vhodne padavine v model ločene glede na vegetacijska obdobja: v »zimske« od novembra do aprila in »poletne« od maja do oktobra. GROWA-SI hidrološko leto se začne s 1. novembrom, kar pomeni, da posamezno obdelovalno leto vključuje dva zadnja meseca iz predhodnega leta in se končuje 31. oktobra. Kazalec se osvežuje letno za preteklo hidrološko leto.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Obnovljive količine podzemne vode so ocenjene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & ARSO), ki ob upoštevanju klimatskih pogojev, geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in hidrogeologije oceni letno realno evapotranspiracijo in izračuna posamezne komponente odtoka v hidrološkem letu. Model je umerjen s hidrometričnimi podatki za obdobje 1971-2000 iz programa državnega monitoringa voda z zagotovljeno kakovostjo po standardu ISO 9001:2000. Vodnobilančna komponenta podzemnega odtoka predstavlja obnovljeno količino podzemne vode v hidrološkem letu (v mm), prikazano kot raster v ločljivosti 100x100 metrov (Slika VD15-1) in kot agregirano povprečje za celotno območje Slovenije v hidrološkem letu (Slika VD15-2). Indeks s stalno osnovo povprečja obdobja 1981-2010 I n/81-10 za hidrološko leto n izrazimo kot I n/81-10 = X n *100 / X 81-10 (Preglednica VD15-1).
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Modelska ocena napajanja plitvih vodonosnikov v hidrološkem letu 2019
|
mm/leto |
Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2020 |
2019 |
November za preteklo leto |
letno |
15.4.2021 |
ne |
|
Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije po posameznih hidroloških letih od povprečja hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010
|
% |
2019
|
November za preteklo leto |
letno |
15.4.2021 |
ne |
Opredelitev kazalca
- Relevantnost kazalca: 3
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
- Točnost uporabljenih podatkov: 1
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
- Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
- Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni