KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 je bilo leto 2015 podpovprečno vodnato. V obdobju 1961 – 2015 so bila bolj sušna le leta 2003, 2011, 1983 in 2007. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se torej ohranja. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se torej ohranja.


Kazalec prikazuje letno rečno bilanco Slovenije kot celote. Sestavljata jo dotok in odtok rečne vode v milijonih m3 (m3/s) na leto. Oba člena izračunamo na podlagi srednjih letnih pretokov (Qs) vodomernih postaj, ki zajamejo večino dotoka in odtoka rečne vode v slovenska povodja oziroma iz njih. Bilanca rečnega pretoka je eden od temeljnih in bolj dinamičnih elementov vodne bilance Slovenije, ki jo sestavljajo še padavine, izhlapevanje, sprememba zalog podzemnih voda in poraba vode. Meritve pretokov so zanesljive in imajo tradicijo, tako da so zanje na voljo daljši časovni nizi primerljivih podatkov. Ob pravilni oceni neposrednih antropogenih vplivov na rečni režim je rečna bilanca lahko tudi dober kazalec za oceno potencialnega vpliva podnebnih sprememb na količino razpoložljive vode.


Grafi

Slika VD03-1: Letna rečna bilanca Slovenije (neto odtok kot razlika med skupnim odtokom in dotokom )
Opomba:

(* Podatki so bili popravljeni, več v poglavju Metodologija obdelave podatkov).

Prikaži podatke
dotok skupni odtok neto odtok
1961 12453 28699 16246
1962 15163 35475 20312
1963 14629 33294 18665
1964 11969 29531 17562
1965 20300 45265 24965
1966 16564 33854 17290
1967 14929 29115 14186
1968 12715 28472 15757
1969 12858 31449 18591
1970 15595 33382 17787
1971* 9408 22074 12666
1972 16409 36552 20143
1973 12512 26541 14029
1974 12081 28743 16662
1975 16325 32543 16218
1976 11028 26566 15538
1977 13551 29571 16020
1978 12898 29262 16364
1979 16075 35669 19594
1980 14103 32300 18197
1981 12652 26077 13425
1982 13152 29880 16728
1983 11069 22087 11018
1984 11965 28633 16668
1985 12754 28763 16009
1986 13098 28177 15079
1987 14189 31944 17755
1988 12499 26871 14372
1989 13414 26557 13143
1990 11602 26188 14586
1991 14611 30235 15624
1992 13736 28802 15066
1993 12566 25296 12730
1994 12033 25725 13692
1995 11746 28176 16430
1996 14737 32994 18257
1997 11706 24027 12321
1998 12344 28092 15748
1999 13873 29659 15786
2000 14299 30263 15964
2001 11586 26912 15326
2002 11458 24785 13327
2003 9253 18353 9100
2004 13087 30492 17405
2005 12938 26837 13899
2006 11821 24967 13146
2007 10550 22213 11663
2008 11639 27946 16307
2009 16834 33875 17041
2010 13362 34576 21214
2011 11133 21121 9988
2012 14867 28902 14035
2013 15311 35203 19891
2014 18995 43770 24774
2015 12027 24072 12045

Cilji

- Izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja voda. 

- Zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo.

- Izboljšanje razpoložljivosti vodnih količin za rabo (v smislu zmanjševanja posledic hidroloških suš) ter stanja voda in pripadajočih ekosistemov.


Za ocenjevanje gibanja je zaradi velike letne spremenljivosti pretokov primeren daljši podatkovni niz. Glede na delovanje upoštevanih vodomernih postaj se nam zdi najprimernejši niz, ki se začne z letom 1961 in konča z letom 2015. Ob preučevanju celotnega niza podatkov (1961–2015) ali tridesetletnega obdobja (1971–2000) je upadanje rečnega odtoka zelo očitno. Če upoštevamo samo obdobje 1981–2000, je ta tendenca komajda opazna. Posredno gibanje letnega rečnega odtoka opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne ogroženosti. Vendar pa se letni rečni odtoki ne skladajo vedno s spreminjanjem visokih in nizkih voda.

Večina naših rek ima hudourniški značaj. To pomeni, da pretoki zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo, večji del vode pa odteče ob visokovodnih ali celo poplavnih valovih. Na večini naših rek nastopajo visoke vode najpogosteje spomladi in jeseni. Po navadi nastanejo ob odjugi, taljenju snežne odeje in izdatnih padavinah. Intenzivne lokalne padavine povzročijo lokalne poplave hudourniškega značaja, ki prizadenejo le manjša porečja. Vodotoki s hudourniškim značajem so še posebej ranljivi v času malih pretokov in hidrološke suše. Le-ti niso tako očitno vezani na določen letni čas, najbolj običajni so v poznem poletju in zgodnji jeseni. Hidrološke suše sovpadajo z dolgotrajnimi obdobji podpovprečnih količin padavin ter visokih temperatur zraka, ki imajo za posledico tudi kmetijsko sušo. Zaradi zagotavljanja ekološko sprejemljivih pretokov rek lahko tedaj zmanjka vode za namakanje, v tem obdobju pa se bistveno poslabša tudi kakovost voda.

Po dveh izstopajoče vodnatih letih je v letu 2015 z ozemlja Slovenije odteklo le 12.045 milijona m3 vode (382 m3/s). To ga med najbolj sušnimi leti obdobja 1961 - 2015 uvršča na 5. mesto. Bolj sušna so bila leta 2003, 2011,1983 in 2007. Čeprav je bilo leto 2015 nadpovprečno toplo in podpovprečno namočeno (podrobneje: T. Cegnar, 2015, Podnebne značilnosti leta 2015, Naše okolje, letnik XXII, št. 12; Agrometeorološki pregled leta 2015, Naše okolje, letnik XXII, št. 12) pa katastrofalne hidrološke suše, ko bi se pretoki rek približali ali celo znižali pod do sedaj najmanjše izmerjene vrednosti in bi prizadela hkrati večji del Slovenije, nismo zabeležili. Poletna suša je najbolj prizadela JZ Slovenijo, v večjem delu države pa so jo vsaj občasno prekinjali poletni nalivi. Hidrološko suh je bi tudi december. Poplave v oktobru niso presegle vsakoletnih povratnih dob

(podrobneje: I. Strojan, Hidrološko suho in toplo leto 2015, http://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Hidrolo%c5…).

Obdobni trend upadanja rečnega odtoka se ohranja.


Metodologija

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija spremljanja, preverjanja ter obdelav urnih in dnevnih vodostajev, meritev pretokov, pretvorb vodostajev v pretoke, vzdolžnih izravnav in usklajevanja je ustaljena. Srednji letni pretoki so izračunani iz srednjih dnevnih pretokov. Ocenjuje se, da se izvorni podatki za ±5 % lahko razlikujejo od dejanskih vrednosti. Podatki o srednjih letnih pretokih (Qs) z vodomernih postaj so rezultat meritev in opazovanj v merilni mreži državnega monitoringa voda (upoštevana sta tudi podatka HE Dravograd in HE Formin, Dravske elektrarne Maribor). Leto 2014 je zadnje, za katerega imamo uradne (preverjene) podatke o pretokih z vodomernih postaj.

Ker državne meje ne sovpadajo z mejami (razvodnicami) vodozbirnih zaledij vodomernih postaj, rečni dotok in odtok, izračunan iz pretokov izbranih vodomernih postaj, ter dejanski rečni dotok in odtok Slovenije , niso skladni. Ocenjujemo, da podatki pokrijejo 93 % ozemlja Slovenije. Skladnost je pri različnih povodjih različna – za Posavje, ki mu pripada več kot polovica države, je skladnost 99 %, manjša od 90 % je le pri neposrednem zaledju Jadranskega morja brez Posočja, kjer znaša okoli 50 %.

Podatki za pretok Mure so usklajeni z Avstrijsko hidrološko službo. Na drugih vodomernih postajah, ki predstavljajo bilančne profile za dotok oz. odtok v Slovenijo in iz nje, teh uskladitev ni.

Izvorna baza podatkov
Zbirka hidroloških podatkov Hidrolog
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje (ARSO); Urad za hidrologijo in stanje okolja (oseba za stike: mag. Marjan Bat).

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1961-2015
Geografska pokritost
Slovenija