Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 so sledila povprečno leto 2015 in podpovprečno vodnata leta 2016 -2019. Leto 2020 je bilo podpovprečno vodnato. V obdobju 1961 – 2020 so bila izraziteje sušna leta 2011, 2007, 2003, 1983 in 1971. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se ohranja.
Kazalec prikazuje letno rečno bilanco Slovenije kot celote. Sestavljata jo dotok in odtok rečne vode v milijonih m3 na leto (m3/s). Oba člena izračunamo na podlagi srednjih letnih pretokov (Qs) vodomernih postaj, ki zajamejo večino dotoka in odtoka rečne vode v slovenska povodja oziroma iz njih. Bilanca rečnega pretoka je eden od temeljnih in bolj dinamičnih elementov vodne bilance Slovenije, ki jo sestavljajo še padavine, izhlapevanje, sprememba zalog podzemnih voda in poraba vode. Meritve pretokov so zanesljive in imajo tradicijo, tako da so zanje na voljo daljši časovni nizi primerljivih podatkov. Ob pravilni oceni neposrednih antropogenih vplivov na rečni režim je rečna bilanca lahko tudi dober kazalec za oceno potencialnega vpliva podnebnih sprememb na količino razpoložljive vode.
Zbirka hidroloških podatkov, Agencija RS za okolje ( februar 2022)
Enota | 1961 | 1962 | 1963 | 1964 | 1965 | 1966 | 1967 | 1968 | 1969 | 1970 | 1971 | 1972 | 1973 | 1974 | 1975 | 1976 | 1977 | 1978 | 1979 | 1980 | 1981 | 1982 | 1983 | 1984 | 1985 | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | |
dotok | milijon m3/leto | 12453 | 15163 | 14629 | 11969 | 20300 | 16564 | 14929 | 12715 | 12858 | 15595 | 9408 | 16409 | 12512 | 12081 | 16325 | 11028 | 13551 | 12898 | 16075 | 14103 | 12652 | 13152 | 11069 | 11965 | 12754 | 13098 | 14189 | 12499 | 13414 | 11602 | 14611 | 13736 | 12566 | 12033 | 11746 | 14737 | 11706 | 12344 | 13873 | 14299 | 11586 | 11458 | 9253 | 13086 | 12938 | 11821 | 10550 | 11639 | 16834 | 13362 | 11134 | 14868 | 15312 | 18996 | 12028 | 13442 | 11572 | 14537 | 13370 |
skupni odtok | milijon m3/leto | 28699 | 35475 | 33294 | 29531 | 45265 | 33854 | 29115 | 28472 | 31449 | 33382 | 21601 | 36552 | 26541 | 28743 | 32543 | 26566 | 29571 | 29262 | 35669 | 32300 | 26077 | 29880 | 22087 | 28633 | 28763 | 28177 | 31944 | 26871 | 26557 | 26188 | 30235 | 28802 | 25296 | 25725 | 28176 | 32994 | 24027 | 28092 | 29659 | 30263 | 26912 | 24785 | 18353 | 30492 | 26837 | 24967 | 22213 | 27946 | 33875 | 34576 | 21122 | 28903 | 35204 | 43771 | 24073 | 30292 | 26797 | 30413 | 29091 |
neto odtok | milijon m3/leto | 16246 | 20312 | 18666 | 17562 | 24965 | 17291 | 14186 | 15758 | 18591 | 17787 | 12193 | 20143 | 14029 | 16661 | 16218 | 15538 | 16020 | 16365 | 19593 | 18198 | 13425 | 16727 | 11018 | 16668 | 16008 | 15078 | 17755 | 14372 | 13143 | 14587 | 15623 | 15066 | 12729 | 13692 | 16431 | 18257 | 12321 | 15748 | 15786 | 15964 | 15326 | 13327 | 9100 | 17405 | 13899 | 13146 | 11663 | 16307 | 17041 | 21214 | 9988 | 14035 | 19892 | 24775 | 12045 | 16851 | 15225 | 15876 | 15721 |
Za ocenjevanje gibanja letne rečne bilance je zaradi velike letne spremenljivosti pretokov primeren daljši podatkovni niz. Glede na delovanje upoštevanih vodomernih postaj je primerno obdobje 1961–2020. V celotnem obdobju je zaznan trend upadanja skupnega rečnega odtoka. V tridesetletnem obdobju 1971 – 2000 je upadanje rečnega odtoka zelo očitno. V obdobju 2000 – 2020 je značilno odstopanje od povprečja v obe smeri, splošna tendenca upadanja vodnih količin pa je manj izrazita. Gibanje letnega rečnega odtoka posredno opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne ogroženosti. Vendar pa se letni rečni odtoki ne skladajo vedno s spreminjanjem visokih in nizkih voda.
Večina naših rek ima hudourniški značaj. To pomeni, da pretoki zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo, večji del vode pa odteče ob visokovodnih ali celo poplavnih valovih. Na večini naših rek nastopajo visoke vode najpogosteje spomladi in jeseni. Po navadi nastanejo ob odjugi, taljenju snežne odeje in izdatnih padavinah. Intenzivne lokalne padavine povzročijo lokalne poplave hudourniškega značaja, ki prizadenejo le manjša porečja. Vodotoki s hudourniškim značajem so še posebej ranljivi v času malih pretokov in hidrološke suše. Le-ti niso tako očitno vezani na določen letni čas, najbolj običajni so v poznem poletju in zgodnji jeseni. Hidrološke suše sovpadajo z dolgotrajnimi obdobji podpovprečnih količin padavin ter visokih temperatur zraka, ki imajo za posledico tudi kmetijsko sušo. Zaradi zagotavljanja ekološko sprejemljivih pretokov rek lahko tedaj zmanjka vode za namakanje, v tem obdobju pa se bistveno poslabša tudi kakovost voda.
Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 so sledila povprečno leto 2015 in podpovprečno vodnata leta 2016 -2019. Leto 2020 je bilo podpovprečno vodnato. V obdobju 1961 – 2020 so bila izraziteje sušna leta 2011, 2007, 2003, 1983 in 1971. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se ohranja.
Cilji so povzeti po: Okoljski cilji Vodne direktive (2000/60/ES)
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Kazalec je bil osvežen s podatki 1961- 2020, ki so bili zajeti iz Zbirke hidroloških podatkov ARSO v februarju 2022.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Metodologija spremljanja, preverjanja ter obdelav urnih in dnevnih vodostajev, meritev pretokov, pretvorb vodostajev v pretoke, vzdolžnih izravnav in usklajevanja je ustaljena. Srednji letni pretoki so izračunani iz srednjih dnevnih pretokov. Ocenjuje se, da se izvorni podatki za ±5 % lahko razlikujejo od dejanskih vrednosti. Podatki o srednjih letnih pretokih (Qs) z vodomernih postaj so rezultat meritev in opazovanj v merilni mreži državnega monitoringa voda (upoštevana sta tudi podatka HE Dravograd in HE Formin, Dravske elektrarne Maribor). Leto 2020 je zadnje, za katerega imamo uradne (preverjene) podatke o pretokih z vodomernih postaj.
Ker državne meje ne sovpadajo z mejami (razvodnicami) vodozbirnih zaledij vodomernih postaj, rečni dotok in odtok, izračunan iz pretokov izbranih vodomernih postaj, ter dejanski rečni dotok in odtok Slovenije , niso skladni. Ocenjujemo, da podatki pokrijejo 93 % ozemlja Slovenije. Skladnost je pri različnih povodjih različna – za Posavje, ki mu pripada več kot polovica države, je skladnost 99 %, manjša od 90 % je le pri neposrednem zaledju Jadranskega morja brez Posočja, kjer znaša okoli 50 %. Podatki za pretok Mure so usklajeni z Avstrijsko hidrološko službo. Na drugih vodomernih postajah, ki predstavljajo bilančne profile za dotok oz. odtok v Slovenijo in iz nje, teh uskladitev ni.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Letna rečna bilanca Slovenije (neto odtok kot razlika med skupnim odtokom in dotokom) |
milijon m3/leto
|
Zbirka hidroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2022
|
1961-2020 |
Februar 2022 za celotno obdobje |
Letno |
25.2.2022 |
Da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni