KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 so sledila povprečno leto 2015 in podpovprečno vodnata leta 2016 -2019. Leto 2020 je bilo podpovprečno vodnato. V obdobju 1961 – 2020 so bila izraziteje sušna leta 2011, 2007, 2003, 1983 in 1971. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se ohranja.


Kazalec prikazuje letno rečno bilanco Slovenije kot celote. Sestavljata jo dotok in odtok rečne vode v milijonih m3 na leto (m3/s). Oba člena izračunamo na podlagi srednjih letnih pretokov (Qs) vodomernih postaj, ki zajamejo večino dotoka in odtoka rečne vode v slovenska povodja oziroma iz njih. Bilanca rečnega pretoka je eden od temeljnih in bolj dinamičnih elementov vodne bilance Slovenije, ki jo sestavljajo še padavine, izhlapevanje, sprememba zalog podzemnih voda in poraba vode. Meritve pretokov so zanesljive in imajo tradicijo, tako da so zanje na voljo daljši časovni nizi primerljivih podatkov. Ob pravilni oceni neposrednih antropogenih vplivov na rečni režim je rečna bilanca lahko tudi dober kazalec za oceno potencialnega vpliva podnebnih sprememb na količino razpoložljive vode.


Grafi

Slika VD03-1: Letna rečna bilanca Slovenije (neto odtok kot razlika med skupnim odtokom in dotokom )
Viri:

Zbirka hidroloških podatkov, Agencija RS za okolje ( februar 2022)

Prikaži podatke
  Enota 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
dotok milijon m3/leto 12453 15163 14629 11969 20300 16564 14929 12715 12858 15595 9408 16409 12512 12081 16325 11028 13551 12898 16075 14103 12652 13152 11069 11965 12754 13098 14189 12499 13414 11602 14611 13736 12566 12033 11746 14737 11706 12344 13873 14299 11586 11458 9253 13086 12938 11821 10550 11639 16834 13362 11134 14868 15312 18996 12028 13442 11572 14537 13370
skupni odtok milijon m3/leto 28699 35475 33294 29531 45265 33854 29115 28472 31449 33382 21601 36552 26541 28743 32543 26566 29571 29262 35669 32300 26077 29880 22087 28633 28763 28177 31944 26871 26557 26188 30235 28802 25296 25725 28176 32994 24027 28092 29659 30263 26912 24785 18353 30492 26837 24967 22213 27946 33875 34576 21122 28903 35204 43771 24073 30292 26797 30413 29091
neto odtok milijon m3/leto 16246 20312 18666 17562 24965 17291 14186 15758 18591 17787 12193 20143 14029 16661 16218 15538 16020 16365 19593 18198 13425 16727 11018 16668 16008 15078 17755 14372 13143 14587 15623 15066 12729 13692 16431 18257 12321 15748 15786 15964 15326 13327 9100 17405 13899 13146 11663 16307 17041 21214 9988 14035 19892 24775 12045 16851 15225 15876 15721

Cilji

  • Izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja voda. 
  • Zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo.
  • Izboljšanje razpoložljivosti vodnih količin za rabo (v smislu zmanjševanja posledic hidroloških suš) ter stanja voda in pripadajočih ekosistemov.

Za ocenjevanje gibanja letne rečne bilance je zaradi velike letne spremenljivosti pretokov primeren daljši podatkovni niz. Glede na delovanje upoštevanih vodomernih postaj je primerno obdobje 1961–2020. V celotnem obdobju je zaznan trend upadanja skupnega rečnega odtoka. V tridesetletnem obdobju 1971 – 2000 je upadanje rečnega odtoka zelo očitno. V obdobju 2000 – 2020 je značilno odstopanje od povprečja v obe smeri, splošna tendenca upadanja vodnih količin pa je manj izrazita. Gibanje letnega rečnega odtoka posredno opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne ogroženosti. Vendar pa se letni rečni odtoki ne skladajo vedno s spreminjanjem visokih in nizkih voda.

Večina naših rek ima hudourniški značaj. To pomeni, da pretoki zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo, večji del vode pa odteče ob visokovodnih ali celo poplavnih valovih. Na večini naših rek nastopajo visoke vode najpogosteje spomladi in jeseni. Po navadi nastanejo ob odjugi, taljenju snežne odeje in izdatnih padavinah. Intenzivne lokalne padavine povzročijo lokalne poplave hudourniškega značaja, ki prizadenejo le manjša porečja. Vodotoki s hudourniškim značajem so še posebej ranljivi v času malih pretokov in hidrološke suše. Le-ti niso tako očitno vezani na določen letni čas, najbolj običajni so v poznem poletju in zgodnji jeseni. Hidrološke suše sovpadajo z dolgotrajnimi obdobji podpovprečnih količin padavin ter visokih temperatur zraka, ki imajo za posledico tudi kmetijsko sušo. Zaradi zagotavljanja ekološko sprejemljivih pretokov rek lahko tedaj zmanjka vode za namakanje, v tem obdobju pa se bistveno poslabša tudi kakovost voda.

Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 so sledila povprečno leto 2015 in podpovprečno vodnata leta 2016 -2019. Leto 2020 je bilo podpovprečno vodnato. V obdobju 1961 – 2020 so bila izraziteje sušna leta 2011, 2007, 2003, 1983 in 1971. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se ohranja.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Okoljski cilji Vodne direktive (2000/60/ES)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Kazalec je bil osvežen s podatki 1961- 2020, ki so bili zajeti iz Zbirke hidroloških podatkov ARSO v februarju 2022.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Metodologija spremljanja, preverjanja ter obdelav urnih in dnevnih vodostajev, meritev pretokov, pretvorb vodostajev v pretoke, vzdolžnih izravnav in usklajevanja je ustaljena. Srednji letni pretoki so izračunani iz srednjih dnevnih pretokov. Ocenjuje se, da se izvorni podatki za ±5 % lahko razlikujejo od dejanskih vrednosti. Podatki o srednjih letnih pretokih (Qs) z vodomernih postaj so rezultat meritev in opazovanj v merilni mreži državnega monitoringa voda (upoštevana sta tudi podatka HE Dravograd in HE Formin, Dravske elektrarne Maribor). Leto 2020 je zadnje, za katerega imamo uradne (preverjene) podatke o pretokih z vodomernih postaj.

Ker državne meje ne sovpadajo z mejami (razvodnicami) vodozbirnih zaledij vodomernih postaj, rečni dotok in odtok, izračunan iz pretokov izbranih vodomernih postaj, ter dejanski rečni dotok in odtok Slovenije , niso skladni. Ocenjujemo, da podatki pokrijejo 93 % ozemlja Slovenije. Skladnost je pri različnih povodjih različna – za Posavje, ki mu pripada več kot polovica države, je skladnost 99 %, manjša od 90 % je le pri neposrednem zaledju Jadranskega morja brez Posočja, kjer znaša okoli 50 %. Podatki za pretok Mure so usklajeni z Avstrijsko hidrološko službo. Na drugih vodomernih postajah, ki predstavljajo bilančne profile za dotok oz. odtok v Slovenijo in iz nje, teh uskladitev ni.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Letna rečna bilanca Slovenije (neto odtok kot razlika med skupnim odtokom in dotokom)

milijon m3/leto

 

Zbirka hidroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2022

 

1961-2020

Februar 2022 za celotno obdobje

Letno

25.2.2022

Da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

 

Datum zajema podatkov