KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Dolgoletni niz podatkov (1961-2007) o letni rečni bilanci v Sloveniji kaže na upadanje rečnega odtoka.


Kazalec prikazuje letno rečno bilanco Slovenije kot celote. Sestavljata jo dotok in odtok rečne vode v milijonih m3 na leto. Oba člena izračunamo na podlagi srednjih letnih pretokov (Qs) vodomernih postaj, ki zajamejo večino dotoka in odtoka rečne vode v slovenska povodja oziroma iz njih. Bilanca rečnega pretoka je eden od temeljnih in bolj dinamičnih elementov vodne bilance Slovenije, ki jo sestavljajo še padavine, izhlapevanje, sprememba zalog podzemnih voda in poraba vode. Meritve pretokov so zanesljive in imajo tradicijo, tako da so zanje na voljo daljši časovni nizi primerljivih podatkov. Ob pravilni oceni neposrednih antropogenih vplivov na rečni režim je rečna bilanca lahko tudi dober kazalec za oceno potencialnega vpliva podnebnih sprememb na količino razpoložljive vode.


Grafi

Slika VD03-1: Letna rečna bilanca (dotok – odtok) Slovenije
Viri:

Zbirka hidroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2009

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
dotok milijon m3/leto 12453 15163 14629 11969 20300 16564 14929 12715 12858 15595
odtok milijon m3/leto 28699 35475 33294 29531 45265 33854 29115 28472 31449 33382
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
dotok milijon m3/leto 10553 16409 12512 12081 16325 11028 13551 12898 16075 14103
odtok milijon m3/leto 21601 36552 26541 28743 32543 26566 29571 29262 35669 32300
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
dotok milijon m3/leto 12652 13152 11069 11965 12754 13098 14189 12499 13414 11602
odtok milijon m3/leto 26077 29880 22087 28633 28763 28177 31944 26871 26557 26188
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
dotok milijon m3/leto 14611 13736 12566 12033 11746 14737 11706 12344 13873 14299
odtok milijon m3/leto 30235 28802 25296 25725 28176 32994 24027 28092 29659 30263
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
dotok milijon m3/leto 11586 11458 9253 13087 12938 11821 10550
odtok milijon m3/leto 26912 24785 18353 30492 26837 24967 22213

Cilji

- Dobro stanje voda do leta 2015.

- Izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja voda.

- Zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo.

- Izboljšanje razpoložljivosti vodnih količin za rabo (v smislu zmanjševanja posledic hidroloških suš) ter stanja voda in pripadajočih ekosistemov.


Za ocenjevanje gibanja je zaradi velike letne spremenljivosti pretokov primeren daljši podatkovni niz. Glede na delovanje upoštevanih vodomernih postaj se nam zdi najprimernejši niz, ki se začne z letom 1961 in konča z letom 2007. Ob preučevanju celotnega niza podatkov (1961–2007) ali tridesetletnega obdobja (1971–2000) je upadanje rečnega odtoka zelo očitno. Če upoštevamo samo obdobje 1981–2000, je to gibanje komajda opazno.

Posredno gibanje letnega rečnega odtoka opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne ogroženosti. Vendar pa se letni rečni odtoki ne skladajo vedno s spreminjanjem visokih in nizkih voda. Razmerje med najbolj vodnatim (severozahodni del) in najbolj suhim delom (severovzhodni del) Slovenije je pri odtokih 1:16 (pri padavinah 1:5).

Večina naših rek ima hudourniški značaj. To pomeni, da pretoki zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo, večji del vode pa odteče ob visokovodnih ali celo poplavnih valovih. Na večini naših rek nastopajo visoke vode najpogosteje spomladi in jeseni. Ponavadi nastanejo ob odjugi, taljenju snežne odeje in izdatnih padavinah. Intenzivne lokalne padavine povzročijo lokalne poplave hudourniškega značaja, ki prizadenejo le manjša porečja. Vodotoki s hudourniškim značajem so še posebej ranljivi v času malih pretokov in hidrološke suše. Le-ti niso tako očitno vezani na določen letni čas, najbolj običajni so v poznem poletju in zgodnji jeseni. Hidrološke suše sovpadajo z dolgotrajnimi obdobji podpovprečnih količin padavin ter visokih temperatur zraka, ki imajo za posledico tudi kmetijsko sušo. Zaradi zagotavljanja ekološko sprejemljivih pretokov rek lahko zmanjka vode za namakanje, v tem obdobju pa se bistveno poslabša tudi kakovost voda.


Metodologija

Podatki so povzeti iz Zbirke hidroloških podatkov, ki jo vodi Agencija Republike Slovenije za okolje. Metodologija spremljanja, kontrole ter obdelav urnih in dnevnih vodostajev, hidrometričnih meritev, pretvorb vodostajev v pretoke, vzdolžnih izravnav in usklajevanja je ustaljena. Srednji letni pretoki so izračunani iz srednjih dnevnih pretokov. Ocenjuje se, da se izvorni podatki za ±5 % lahko razlikujejo od dejanskih vrednosti. Podatki o srednjih letnih pretokih (Qs) z vodomernih postaj so rezultat meritev in opazovanj v merilni mreži državnega monitoringa voda (upoštevan je tudi podatek HE Dravograd in HE Formin, Dravske elektrarne Maribor). Leto 2007 je zadnje, za katerega imamo uradne (preverjene) podatke o pretokih z vodomernih postaj. Informativni podatki za leto 2008 še niso na voljo.

Ker se državne meje ne pokrivajo z razvodnicami, ki določajo meje vodozbirnih zaledij vodomernih postaj, rečni dotok in odtok, naveden s pretoki izbranih vodomernih postaj, ter dejanski rečni dotok in odtok niso skladni. Skladnost je pri različnih povodjih različna. Podatki za pretok Mure so usklajeni z Avstrijsko hidrološko službo. Na drugih vodomernih postajah, ki predstavljajo bilančne profile za dotok/odtok v Slovenijo in iz nje, teh uskladitev ni.