Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni razmeroma majhen delež skupnega iztoka iz države. V  letu 2019 je bil letni indeks WEI+ okoli 3%, prav tak je bil tudi indeks WEI, ki kaže vrednosti glede na obdobno povprečje. Trend obdobnega indeksa rabe vode WEI je ustaljen, trend letnega indeksa WEI+ pa kaže rahlo zmanjševanje, vendar trend ni statistično značilen.

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2000 povečala za 150 % ali iz 30 milijonov m3 (v letu 2000) na skoraj 45 milijonov m3 (v letu 2019). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 113 milijonov m3 odpadne vode.

Po nadpovprečno vodnatih letih 2013 in 2014 so sledila podpovprečno leto 2015 in povprečno vodnata leta 2016–2021. Leto 2022 je bilo podpovprečno, leto 2023 pa je bilo ponovno nadpovprečno vodnato. Glede na letno rečno bilanco uvrščamo leto 2023 med najbolj vodnata leta v zgodovini hidroloških meritev. V obdobju 1961–2023 so bila izraziteje nadpovprečno vodnata leta 2013, 2014 in 2023, podpovprečno vodnata pa so bila leta 1983, 2003, 2007, 2011, 2015 in 2022.

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati.

Na splošno se vsebnost pesticidov v podzemni vodi znižuje. V ravninskih predelih Slovenije (Dravska in Murska kotlina), za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost nekateri pesticidi, predvsem fitofarmacevtska sredstva, še vedno presegajo standard kakovosti. Opažamo tudi posamezna točkovna onesnaženja, ki pa so pogosto posledica nestrokovne rabe fitofarmacevtskih sredstev.

Preobremenjenost s hranili je v Sloveniji še vedno glavni okoljski problem jezer in zadrževalnikov. V obdobju ocenjevanja 2014–2019 so bila od skupaj 11 vodnih teles v kategoriji jezer le 4 uvrščena v dobro ali zelo dobro trofično stanje. Najnovejši letni podatki kažejo, da izboljšanja ni, pri nekaterih jezerih pa koncentracija celotnega fosforja celo narašča. V obeh naravnih jezerih, Blejskem in Bohinjskem jezeru, so koncentracije fosforja bistveno nižje in stabilnejše kot v zadrževalnikih.

Monitoring pitne vode se je  v letu 2023 izvajal pri 92,3 % prebivalcev Slovenije, na  861 oskrbovalnih območjih, v nadaljevanju OO, ki s pitno vodo oskrbujejo 50 in več oseb ter na 25 manjših OO, na katerih se pitna voda uporablja za oskrbo javnih objektov ali, objektov za izvajanje živilske dejavnosti. Velika, srednja in deloma mala OO, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev (87,7 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode.

Kakovost celinskih kopalnih voda je v Sloveniji na visoki ravni, saj je večina razvrščena v razred »odlično«  kar je boljše kot v večini drugih držav EU.

V letu 2024 smo pričeli podajati kemijsko stanje podzemne vode za daljše šestletno obdobje, skladno s periodiko poročanja v okviru Direktive o vodah. Na podlagi te ocene država sprejme ukrepe za izboljšanje stanja.

V Sloveniji je 98,7 % vodnih teles površinskih voda v dobrem kemijskem stanju. Dve vodni telesi sta  zaradi preseganj kovin v slabem kemijskem stanju. V splošnem slovenske površinske vode niso obremenjene s prednostnimi snovmi v vodi, so pa obremenjene s previsokimi koncentracijami živega srebra in bromiranih difeniletrov v ribah. To sta vsesplošno prisotni onesnaževali, ki sta v bioti prekomerno prisotni tako pri nas kot po Evropi.