Ključno sporočilo
Neutral

Zavarovana območja narave so ukrep države za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in situ in obsegajo dobrih 13 % površine Slovenije. Največje in najstarejše območje je Triglavski narodni park s skoraj 84.000 ha. Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečala predvsem zaradi vzpostavitve treh krajinskih parkov.


Kazalec prikazuje delež zavarovanih območij narave v Sloveniji glede na način zavarovanja in kategorijo, skladno s kriteriji Svetovne zveze za ohranitev narave (IUCN). Razlikujemo širša (narodni, regijski, krajinski park) in ožja (strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik) zavarovana območja, na območju katerih veljajo predpisani varstveni režimi.


Grafi

Slika NV02-1: Zavarovana območja narave
Viri:

Register zavarovanih območij, Agencija RS za okolje, 2021 (17. 06. 2021)

Prikaži podatke
Slika NV02-2: Delež zavarovanih površin po kategorijah v Sloveniji
Viri:

Register zavarovanih območij, Agencija RS za okolje, 2021 (17. 06. 2021)

Prikaži podatke
skupaj [%] naravni spomenik [%] naravni rezervat [%] krajinski park [%] regijski park [%] narodni park [%] skupaj [ha] naravni spomenik [ha] strogi naravni rezervat [ha] naravni rezervat [ha] krajinski park [ha] regijski park [ha] narodni park [ha]
1992 7,81 0,50 0,24 2,19 1,00 4,13 158363,15 10200,18 4818,26 44392,35 20308,84 83808,04
-
2002 9,61 0,61 0,25 2,80 2,12 4,13 194905,65 12382,00 5007,12 56861,23 42991,40 83808,04
2003 11,90 0,61 0,25 5,09 2,12 4,13 241173,92 12382,00 5007,12 103129,50 42991,40 83808,04
2004 11,89 0,59 0,25 5,10 2,12 4,13 241019,64 11942,87 5072,08 103396,04 42991,40 83808,04
2005 11,89 0,59 0,25 5,10 2,12 4,13 241019,64 11942,87 5072,08 103396,04 42991,40 83808,04
2006 11,89 0,60 0,25 5,10 2,12 4,13 241072,45 12186,59 5072,08 103437,13 42991,40 83808,04
2007 11,89 0,60 0,25 5,10 2,12 4,13 241072,45 12186,59 5072,08 103437,13 42991,40 83808,04
2008 12,56 0,64 0,26 5,77 2,12 4,13 254596,16 13050,01 1,81 5252,81 117007,68 42991,40 83808,04
2009 12,56 0,64 0,26 5,77 2,12 4,13 254596,16 13050,01 1,81 5252,81 117007,68 42991,40 83808,04
2010 12,56 0,95 0,27 5,69 2,12 4,14 254677,45 19267,72 1,81 5472,89 115280,17 42991,40 83981,98
2011 12,56 0,95 0,27 5,69 2,12 4,14 254677,45 19267,72 1,81 5472,89 115280,17 42991,40 83981,98
2013 12,67 0,97 0,27 5,75 2,12 4,14 256947,79 19698,57 1,81 5639 116777,76 42991,40 83981,98
2016 13,28 0,95 0,27 6,41 2,12 4,14 269221,32 19269,16 1,81 5495,91 129971,21 42991,40 83981,98
2021 13,31 0,97 0,28 6,43 2,12 4,14 270104,22 19715,12 1,81 5649,27 130254,80 42991,40 83981,98

Cilji

Širša zavarovana območja bodo prednostno ustanovljena na naslednjih naravovarstveno pomembnih območjih: Kočevsko, Planinsko polje, Pohorje, Dragonja in Mura, s čimer se bo površina zavarovanih območij v Sloveniji povečala za najmanj 2%.


Slovenija je bogata z izjemno raznoliko krajino, pestro rastlinsko in živalsko raznovrstnostjo in predvsem z ljudmi,ki so v stalnem odnosu z naravo prišli
do temeljnega spoznanja in zavedanja neizogibne soodvisnosti človeka in narave. Ustanavljanje zavarovanih območij je med najpomembnejšimi (in
najstarejšimi) mehanizmi ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov.

Podatki za obdobje do leta 2004 kažejo na kontinuirano večanje deleža zavarovanih območij, pri čemer pomemben delež teh območij predstavlja edini narodni park v Sloveniji, Triglavski narodni park, prvič zavarovan že leta 1981, v letu 2010 pa se je njegova površina povečala za 174 ha, kar je skoraj 0,01 % površine RS. Zavarovana površina se je povečevala predvsem zaradi razglasitve širših zavarovanih območij. Do leta 2014 so bili razglašeni Notranjski regijskega park (2002), Krajinski park Goričko (2003), Krajinski park Ljubljansko barje (2008), Krajinski park Radensko polje (2012) in Krajinski parka Pivška presihajoča jezera (2014), kasneje pa še Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015), Krajinski park Debeli Rtič (2018) in Krajinski park Središče ob Dravi (2019).

Trenutno imamo v Sloveniji 1 narodni park, 3 regijske parke, 46 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1161 naravnih spomenikov, ki so zavarovani z državnimi ali občinskimi akti.

Zavarovana območja se deloma prekrivajo z varstvenimi območji Natura 2000. Zavzemajo manjšo površino kot območja Natura 2000, določeni pa so varstveni režimi. Približno 100 zavarovanih območij ima višjo stopnjo organiziranosti z izdelanimi upravljavskimi načrti in določenimi upravljavci.


Metodologija

Cilji povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20).
Register zavarovanih območij se vodi na podlagi 111. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON-E, Uradni list RS, št. 96/04, – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20).

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki se zbirajo ob zavarovanju novega območja in ob morebitnih popravkih ugotovljenih napak oziroma pomanjkljivosti.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so podani v absolutnih vrednostih, zaradi preglednosti so preračunani tudi v deleže (uporabljena je planimetrično določena površina države brez morskih površin, ki znaša 20.271 km2).
Zaradi tehnične napake je bil podatek za skupno površino za leto 2016 popravljen leta 2021.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Zavarovana območja narave

ha

Register zavarovanih območij, Agencija RS za okolje

2021

Letno

Ob spremembi (na nekaj let)

17.6.2021

da

Delež zavarovanih površin po kategorijah v Sloveniji

%

Register zavarovanih območij, Agencija RS za okolje

1992-2021

Letno

Ob spremembi (na nekaj let)

17.6.2021

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov

Related indicators