KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Izpusti onesnaževal zraka so se v obdobju 2005−2020 zmanjšali na nivo, ki omogoča doseganje ciljev Slovenije leta 2020. Da bodo doseženi cilji leta 2030 bo potrebno izpuste še dodatno zmanjšati. Zmanjšanje izpustov je pripomoglo k manjšemu vplivu onesnaževal zraka na okolje in zdravje ljudi, saj so bili skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, nastanek prizemnega ozona ter delcev nižji za približno polovico glede na leto 2005.


Kazalec prikazuje pretekle izpuste onesnaževal zraka iz energetskih virov posameznih snovi in skupnih izpustov predhodnikov ozona, snovi, ki povzročajo zakisovanje, ter trdnih delcev. Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov monoksid (CO), metan (CH4) in nemetanske ogljikovodike (NMVOC). Troposferski (prizemni) ozon škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistem. Visoke koncentracije prizemnega ozona pri ljudeh vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, v ekosistemu pa vplivajo na zmanjšanje pridelka, povzročajo škodo na listih ter znižujejo odpornost proti boleznim. Ozon povzroča tudi poškodbe na plastiki in gumi. Med snovi, ki povzročajo zakisovanje, prištevamo: žveplov dioksid (SO2), dušikove okside (NOx) in amoniak (NH3). Zakisovanje povzroča veliko škodo v ekosistemu, na stavbah in materialih (korozija). NOx in NH3 povzročata tudi prekomerno kopičenje dušika v zemlji in vodnih telesih (evtrofikacija). Izpuste trdnih delcev delimo na primarne PM10 (s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak) ter na sekundarne oz. predhodnike PM10 (del izpustov NOx, SO2 in NH3, ki se kot posledica fotokemičnih reakcij preoblikuje v trdne delce s premerom 10 μm ali manj). PM2.5 so delci s premerom 2,5 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak. Vdihavanje trdnih delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. Zlasti so nevarni manjši delci, ki prodrejo globlje v pljuča.


Grafi

Slika EN09-1: Indeks gibanja skupnih izpustov SO2, NOx, NMVOC, NH3 in PM2.5 glede na leto 2005 v primerjavi s cilji za obdobje 2010−2030
Viri:

ARSO, 2022; Institut »Jožef Stefan«, 2022

Prikaži podatke
SO2 [indeks (1990 = 100)] NOx [indeks (1990 = 100)] NMVOC [indeks (1990 = 100)] NH3 [indeks (1990 = 100)] PM2.5 [indeks (2000 = 100)] SO2 cilj [indeks (2000 = 100)] NOx cilj [indeks (2000 = 100)] NMVOC cilj [indeks (2000 = 100)] NH3 cilj [indeks (2000 = 100)] PM2.5 cilj [indeks (2000 = 100)]
2005 100 100 100 100 100
2006 41,90 100,22 95,54 99,46 93,99
2007 35,52 97,84 95,42 103,04 102,74
2008 29,60 105,53 91,07 97,04 101,66
2009 25,05 88,00 83,84 98,81 77,16
2010 25,93 86,61 82,15 95,84 91,30 68,02 81,41 82,87 96,61
2011 28,40 85,14 77,00 92,30 69,71 68,02 81,41 82,87 96,61
2012 26,51 82,51 73,93 91,55 66,77 68,02 81,41 82,87 96,61
2013 24,49 77,53 72,15 90,32 66,84 68,02 81,41 82,87 96,61
2014 19,73 70,22 66,64 89,83 60,20 68,02 81,41 82,87 96,61
2015 14,10 63,63 67,27 91,90 64,20 68,02 81,41 82,87 96,61
2016 12,05 62,57 67,65 92,91 71,12 68,02 81,41 82,87 96,61
2017 12,72 61,73 66,65 90,93 62,37 68,02 81,41 82,87 96,61
2018 12,51 59,00 65,89 90,36 58,00 68,02 81,41 82,87 96,61
2019 11,28 53,15 63,87 88,53 60,13 68,02 81,41 82,87 96,61
2020 10,13 45,79 62,40 87,75 61,20 37 61 77 99 75
... 22,50 48 62 92 57,50
2030 8 35 47 85 40
Slika EN09-2: Izpusti onesnaževal zraka po sektorjih za leto 2020
Viri:

ARSO, 2022; Institut »Jožef Stefan«, 2022

Prikaži podatke
Neenergetski sektorji [kt] Široka raba [kt] Promet [kt] Industrija [kt] Oskrba z energijo [kt] SKUPAJ [kt]
SO2 0,96 0,53 0,03 0,94 1,57 4,02
NOx 2,50 5,08 9,86 4,50 3,36 25,31
NH3 17,16 1,12 0,26 0,01 0 18,55
NMVOC 17,54 7,42 1,91 1,83 1,42 30,12
PM2.5 0,78 7,66 0,52 0,75 0,31 10,03
PM10 3,76 7,84 0,78 0,77 0,47 13,62
Slika EN09-3: Gibanje izpustov predhodnikov ozona, snovi, ki povzročajo zakisovanje, ter trdnih delcev
Viri:

Institut »Jožef Stefan«, 2022, ARSO, 2022

Prikaži podatke
Predhodniki ozona [Indeks (2000 = 100)] Snovi, ki povzročajo zakisovanje [Indeks (2000 = 100)] Trdni delci [Indeks (2000 = 100)] Predhodniki ozona [kt] Snovi, ki povzročajo zakisovanje [kt] Trdni delci [kt]
2005 100 100 100 137,24 3,63 105,72
2006 96,79 80,36 87,04 132,83 2,92 92,02
2007 96,03 78,39 86,91 131,79 2,85 91,88
2008 97,58 76,94 88,28 133,92 2,80 93,34
2009 85,08 70,55 74,25 116,77 2,56 78,50
2010 83,83 69,35 76,55 115,04 2,52 80,93
2011 81,04 68,51 71,19 111,22 2,49 75,27
2012 78,15 66,64 68,80 107,25 2,42 72,74
2013 75,00 63,91 65,98 102,93 2,32 69,75
2014 67,89 59,84 60,17 93,17 2,17 63,61
2015 65,50 56,23 57,04 89,89 2,04 60,30
2016 65,06 55,75 57,85 89,30 2,03 61,16
2017 63,87 55,02 55,41 87,65 2,00 58,58
2018 61,37 53,80 53,06 84,23 1,96 56,10
2019 57,15 51,44 50,60 78,43 1,87 53,50
2020 52,20 48,62 47,23 71,64 1,77 49,93
Slika EN09-4: Struktura skupnih izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje, snovi iz katerih se tvori prizemni ozon ter primarnih in sekundarnih trdnih delcev leta 2020
Viri:

Institut »Jožef Stefan«, 2022, ARSO, 2022

Prikaži podatke
PM_10 - en [kt] PM_10 - ne-en [kt] SO2 - en [kt] SO2 - ne-en [kt] NOx - en [kt] NOx - ne-en [kt] NH3 - en [kt] NH3 - ne-en [kt] NMVOC - en [kt] NMVOC - ne-en [kt] CO - en [kt] CO - ne-en [kt] CH4 - en [kt] CH4 - ne-en [kt] SKUPAJ [kt] PM_10 - en [%] PM_10 - ne-en [%] SO2 - en [%] SO2 - ne-en [%] NOx - en [%] NOx - ne-en [%] NH3 - en [%] NH3 - ne-en [%] NMVOC - en [%] NMVOC - ne-en [%] CO - en [%] CO - ne-en [%] CH4 - en [%] CH4 - ne-en [%] SKUPAJ [%]
Zakisovanje 0 0 0,10 0,03 0,50 0,05 0,08 1,01 0 0 0 0 0 0 1,77 5,42 1,69 28,06 3,08 4,63 57,12
Prizemni ozon 0 0 0 0 27,83 3,05 0 0 12,58 17,54 8,97 0,61 0,21 0,85 71,64 38,84 4,26 17,56 24,48 12,53 0,85 0,29 1,19
Trdni delci 9,86 3,76 1,65 0,52 20,07 2,20 0,89 10,98 0 0 0 0 0 0 49,93 19,75 7,52 3,31 1,04 40,20 4,41 1,78 21,99
Slika EN09-5: Struktura Izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje, predhodnikov ozona in trdnih delcev leta 2020 po sektorjih
Viri:

Institut »Jožef Stefan«, 2022, ARSO, 2022

Prikaži podatke
Ne-energetski sektorji [kt] Široka raba [kt] Promet [kt] Industrija [kt] Oskrba z energijo [kt] SKUPAJ [kt] SKUPAJ - ENERGETIKA [kt] Ne-energetski sektorji [%] Široka raba [%] Promet [%] Industrija [%] Oskrba z energijo [%] SKUPAJ [%] SKUPAJ - ENERGETIKA [%]
Zakisovanje 1,09 0,19 0,23 0,13 0,12 1,77 0,67 61,89 10,91 13,07 7,22 6,91 100 38,11
Prizemni ozon 22,05 20,54 15,27 7,97 5,81 71,64 49,59 30,78 28,67 21,31 11,12 8,11 100 69,22
Trdni delci 17,46 13,31 9,65 5,24 4,28 49,93 32,48 34,96 26,65 19,32 10,50 8,57 100 65,04

Cilji

Izpusti onesnaževal zraka od vključno leta 2010 naprej ne smejo preseči ciljnih vrednosti:
- SO2 27 tisoč ton,
- NOx 45 tisoč ton,
- NMVOC 40 tisoč ton,
- NH3 20 tisoč ton,

Izpusti CH4 so omejeni v okviru nacionalnega cilja za skupne emisije toplogrednih plinov. Cilj se nanaša na emisije iz virov, ki niso vključene v shemo za trgovanje z emisijami, njihovo povečanje v obdobju 2005-2020 pa ne sme biti večje od 4 %, do leta 2030 pa se morajo skladno z NEPN zmanjšati za vsaj 20%.
Za CO in PM10 količinski cilj ne obstaja.
Do leta 2020 je Slovenija dolžna po revidiranem Goteborškem protokolu izpuste SO2 znižati za 63 %, NOx za 39 %, NH3 za 1 %, NMVOC za 23 % in PM2.5 za 25 %, vse glede na leto 2005. Direktiva postavlja tudi cilje za leto 2030, in sicer da mora Slovenija emisije SO2 zmanjšati za 92 %, NOx za 65 %, NH3 za 15 %, NMVOC za 53 % ter PM 2.5 za 60 % glede na leto 2005.


Izpusti vseh onesnaževal zraka so se v obdobju 2005-2020 zmanjšali. Najbolj so se zmanjšali izpusti SO2 (za 90 %), izpusti NOx so se zmanjšali za 54 %, PM 2.5 za 39 %, NMVOC za 38 % ter NH za 12 %. S temi zmanjšanji so bili doseženi cilji za leto 2020, za doseganje ciljev za leto 2030 pa bo potrebno izpuste vseh onesnaževal še dodatno zmanjšati, najbolj emisije PM 2.5.

Izpusti SO2 so se zmanjšali zaradi izvedbe ukrepov čiščenja dimnih plinov na velikih napravah ter povečanja rabe goriv z nižjo vsebnostjo žvepla. Skozi celotno obdobje je glavni vir izpustov proizvodnja električne energije, pri čemer se delež tega sektorja v skupnih emisijah zmanjšuje. K celotnim izpustom SO2 so energetski viri leta 2020 prispevali 76 %, leta 2005 pa 94 %. Izpusti iz energetskih virov so se v obdobju 2005-2020 zmanjšali za 92 %.

K izpustom nemetanskih hlapnih ogljikovodikov (NMVOC) je leta 2020 največ prispevala raba topil, pomembna vira pa sta bila tudi zgorevanje lesa v gospodinjstvih in kmetijstvo. Ti trije viri so skupaj prispevali 82 %. Emisije so se močno zmanjšale pri rabi topil, zaradi izboljšanja ravnanja s topili, v prometu, zaradi zaostrovanja standardov EURO, ter v gospodinjstvih, zaradi izboljšanja učinkovitosti stavb ter zamenjave starih kotlov na lesno biomaso. Delež izpustov iz energetskih virov je leta 2020 znašal 42 %, glede na 2005 pa so se zmanjšali za 47 %. Izpusti iz kmetijstva so bili pri NMVOC in NOx kasneje dodani v evidence, zato imajo države članice možnost, da jih pri doseganju ciljev v letih 2020 in 2030 ne upoštevajo.

Tudi pri Izpustih NOx je raba energije prevladujoč vir izpustov, saj prispeva 90 %. Največji vir je bil z 39 % vseh izpustov promet, sledila je široka raba z 20 %. Ne-energetski vir izpustov NOx je kmetijstvo, v manjši meri pa k emisijam prispevata še sektorja odpadki in industrijski procesi. Zmanjšanje izpustov je predvsem posledica uvajanja evropskih standardov za vsebnost snovi v izpušnih plinih vozil in omejevanja izpustov iz velikih kurilnih naprav. Izpusti iz energetskih virov so bili leta 2020 za 57 % nižji kot leta 2005.

93 % izpustov amoniaka (NH3) je leta 2020 nastalo v kmetijstvu, preostanek pa v široki rabi in prometu. Izpusti iz široke rabe so posledica zgorevanja lesa in se zmanjšujejo, enako velja za emisije iz prometa zaradi izboljšav katalitičnih pretvornikov zmanjševali. Izpusti iz energetskih virov so se v obdobju 2005-2020 zmanjšali za 47 %.

Izpusti trdnih delcev premera 2,5 μm ali manj iz energetskih virov so leta 2020 predstavljali 92 %, njihov delež pa se počasi zmanjšuje. Daleč najpomembnejši vir je zgorevanje lesa v široki rabi s 74 %,sledi industrija s 7 %. Delež je močno odvisen od rabe lesne biomase v gospodinjstvih, ki je povezana s podnebnimi značilnostmi v posameznem letu ter dinamiko zamenjave fosilnih goriv z lesno biomaso v gospodinjstvih in storitvah. Izpusti iz energetskih virov so se v letih 2005-2020 zmanjšali za 39 %.

EU je v paketu Zeleni dogovor zajela tudi tematiko onesnaževanja okolja. Leta 2021 je bil predstavljen akcijski načrt Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal, ki postavlja vizijo ničelnega onesnaževanja do leta 2050 in za leto 2030 med drugim cilj postavlja zmanjšanja vpliva onesnaženosti zraka na zdravje (prezgodnje smrti) za več kot 55 %. To bo doseženo z zmanjšanjem emisij onesnaževal zraka, pomemben vpliv na število prezgodnjih smrti imajo izpusti delcev, h katerim prispevajo tako primarni kot sekundarni delci.

Škodljiv vpliv onesnaževal zraka na okolje lahko razdelimo na tri skupine: zakisovanje in evtrofikacija, ki posredno preko škodljivega vpliva na ekosistem vplivata tudi na zdravje ljudi, prizemni ozon in delci, ki neposredno vplivajo na zdravje ljudi in povzročajo prezgodnje smrti.

Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, so se do leta 2020 glede na 2005 zmanjšali za 52 %, predhodnikov ozona za 48 %, delcev pa za 53 %.

K skupnim izpustom snovi, ki povzročajo zakisovanje, je leta 2020 največ prispeval amoniak z 61 %, z 32-odstotnim deležem je sledil NOx in s 7-odstotnim deležem SO2. Energetski viri so skupaj prispevali 38 % izpustov. Med energetskimi viri sta najpomembnejša vira promet in široka raba.

K skupnim izpustom predhodnikov ozona so leta 2020 največ prispevali izpusti NOx (43 %) in NMVOC (42 %). CO je predstavljal 13 % ter CH4 1 %. Energetski viri so skupaj prispevali 69 %. Glavna vira sta promet in široka raba, ki sta imela vsak 22 % delež. Sledijo industrijski procesi, kmetijstvo in industrija, ki imajo vsi več kot 10-odstotni delež.

K izpustom delcev prispevajo onesnaževala SO2, NOx in NH3, ki so vir nastanka sekundarnih delcev, ter PM10 (primarni delci). V skupnih izpustih ima tako kot pri predhodnikih ozona daleč največji delež NOx s 44 %. Sledijo PM10 z 28 %, NH3 s 23 % in SO2 s 4 %. Največ izpustov nastane v ne-eneregtskih sektorjih (36 %), sledi široka raba s 26 % ter promet z 19 %.

Skupna točka vseh skupin izpustov, glede na vplive na okolje, je NOx. V izpustih predhodnikov ozona in trdnih delcev ima največji delež, pri snoveh, ki povzročajo zakisovanje, pa je na drugem mestu za NH3. Iz tega lahko sklepamo, da z zmanjševanjem izpustov NOx zelo učinkovito zmanjšujemo vse tu obravnavane škodljive vplive na okolje. Najpomembnejši vir NOx je promet. Pri vseh treh skupinah se kot pomemben vir pojavlja tudi široka raba.

Iz vidika zmanjševanja števila prezgodnjih smrti so zelo pomembni izpusti trdnih delcev. Zgorevanje lesa v gospodinjstvih je zelo pomemben vir teh izpustov. Zato je potrebno v luči koristi rabe lesne biomase za ogrevanje za doseganje podnebnih in energetskih ciljev prebivalce aktivno spodbujati k učinkoviti rabi lesne biomase, da se bo negativen vpliv rabe lesne biomase na kakovost zraka zmanjšal na minimum.

Slovenija trenutno nima težav pri doseganju predpisane kakovosti zraka vendar se na nivoju EU pripravlja zaostritev mejnih vrednosti na nivoje ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), kar je iz vidika vpliva na zdravje smiselno. Pri zaostrenih vrednostih bo situacija drugačna in bo Slovenija zelo verjetno presegala mejne vrednosti. V luči tega je potrebno aktivno izvajanje ukrepov energetske in podnebne politike, kot so nastavljeni v NEPN, ter dodatno še ukrepov, ki zmanjšujejo zlasti izpuste iz zgorevanja lesne biomase v gospodinjstvih (izobraževanje uporabnikov glede primerne rabe lesa, zamenjave starih neučinkovitih naprav, itd.), kakor tudi dodatnih ukrepov na področju prometa iz programov za zmanjšanje emisij onesnaževal zraka.


Metodologija

Cilji

Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES*1. Direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Uredbo o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka : Uradni list RS, št. 48/18 in 44/22 – ZVO-2

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o emisijah onesnaževal zraka Agencije RS za okolje, ki so bili poslani Združenim narodom in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / United Nations (UN) / UNECE-CLRTAP air emission inventories/UNECE-CLRTAP emisijske evidence /, in TGP, ki so bili UNFCCC in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / konvencije v okviru Združenih narodov / UNFCCC - UN Framework Convention on Climate Change data /. Ob pripravi novih evidenc se podatki velikokrat popravijo tudi za nazaj.

Podatki so pripravljeni letno na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je za onensnaževala zraka pripravljena v Skupini za evidence emisij in projekcije UNECE/EMEP, za TGP pa pri Medvladnem forumu za spremembo podnebja (IPCC).
Izpusti zaradi rabe energije oz. iz energetskih virov (CRF 1, NFR 1) vključujejo izpuste iz zgorevanja goriv (CRF 1.A, NFR 1.A), ki se naprej delijo na izpuste iz proizvodnje električne energije in toplote – transformacije oz. oskrba z energijo (CRF 1.A.1, NFR 1.A.1), izpuste iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2, NFR 1.A.2), izpuste iz prometa (CRF 1.A.3, NFR 1.A.3) in izpuste iz drugih področij (CRF 1.A.4, NFR 1.A.4), ki vključujejo izpuste iz gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg izpustov iz zgorevanja goriv k izpustom zaradi rabe energije prištevamo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B, NFR 1.B), ki se delijo na ubežne izpuste iz trdnih goriv (CRF 1.B.1, NFR 1.B.1) in ubežne izpuste iz tekočih ter plinastih goriv (CRF 1.B.2., NFR 1.B.2) ter nastajajo pri pridobivanju goriv (rudniki) oz. prenosu in razdeljevanju zemeljskega plina in tekočih goriv. Transformacije oz. proizvodnja električne energije in toplote v besedilu poleg izpustov iz transformacij vključujejo tudi ubežne izpuste.
Neenergetski viri izpustov TGP vključujejo izpuste iz industrijskih procesov (CRF 2, NFR 2), kjer so zajeti izpusti iz industrije, ki niso posledica zgorevanja goriv, ter izpusti iz rabe in proizvodnje F-plinov, izpusti iz kmetijstva (CRF 4, NFR 4), kjer so zajeti izpusti od reje živali (ravnanje z gnojem, črevesna fermentacija) ter izpusti iz rabe umetnih gnojil, izpuste iz odpadkov (CRF 6, NFR 6), kjer so zajeti izpusti iz odlagališč odpadkov, sežigalnic odpadkov ter ravnanja z odpadnimi vodami in izpusti od rabe topil in drugih izdelkov (CRF 3, NFR 3).
Kazalec EN09 - Izpusti onesnaževal zraka iz energetskih virov je bil prvič uveden v letu 2009 in je nastal z združitvijo povezanih vsebin treh kazalcev: EN02 - Izpusti predhodnikov ozona v energetiki, EN03 - Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in EN04 - Izpusti trdnih delcev v energetiki.

Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži, kot jih za svoje izračune uporablja Evropska agencija za okolje. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«).
Skupni izpusti predhodnikov ozona so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi (NOx, NMVOC, CO, CH4). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt ekvivalenta NMVOC(NMVOC ekv). Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, so izračunane z uporabo uteži, ki so izračunane na podlagi ocene potenciala zakisovanja posamezne snovi (»Acid equivalent«) (SO2, NOx, NH3). Uteži so sledeče: SO2 – 2/64 acid eq/g; NOx – 1/46 acid eq/g; NH3 – 1/17 acid eq/g. Enota je kt ekvivalenta izpustov, ki povzročajo zakisovanje. Kazalec izpusti trdnih delcev prikazuje pretekle izpuste trdnih delcev, ločeno za primarne ter za sekundarne delce (SO2, NOx, NH3, PM10) (utežena vsota izpustov določenih snovi). Uteži so določene na podlagi ocen o odlaganju in reakcijah predhodnikov trdnih delcev – faktorji nastanka trdnih delcev (»Aerosol formation factors«) in znašajo: SO2 – 0,54; NOx – 0,88; NH3 – 0,64; PM10 – 1,00. Enota je kt ekvivalenta PM10.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Emisije onesnaževal zraka (SO2, NOx, NH3, NMVOC, PM10, PM2.5, CO)

kt

ARSO, spletna stran CDR

1990–2020

Februarja za predpreteklo leto

enkrat letno

5. 2. 2022

da

Emisije CH4

kt

ARSO, spletna stran CDR

1990–2020

Prva verzija je na voljo 15.1., dokončna pa 15. marca oz. aprila za predpreteklo leto

enkrat letno

15. 4. 2022

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opomba:

*1   https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32016L22…

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  • UNECE, 2012. Parties to UNECE Air Pollution Convention approve new emission reduction commitments for main air pollutants by 2020.
  • Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES
  • EK, 2022. Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400 final)

Povezani kazalci

[ZR09] Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo

[ZR10] Izpusti predhodnikov ozona

[ZR15] Izpusti delcev v zrak

[EN06]  Izpusti (CO2, SO2 in NOx) sektorja proizvodnja električne energije in toplote

[ZR14] Projekcije izpustov onesnaževal zraka