KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Velika večina registriranih osebnih avtomobilov še vedno poganjajo konvencionalna pogonska goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo). Delež vozil na alternativni pogon se je v obdobju od leta 2019 do 2022 sicer podvojil, a še vedno ostaja zelo majhen. Več optimizma izhaja iz napovedi anketirancev Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS glede prihodnjega nakupa avtomobila na alternativni pogon ter iz statističnih podatkov o novo registriranih osebnih avtomobilov v lanskem letu, ko je delež novo registriranih vozil na alternativni pogon prvič presegel četrtino vseh novo registriranih vozil.


Kazalec predstavlja podatke o vrsti goriva trenutno uporabljenih vozil, povprečni porabi goriva vozil in vrsti goriva vozil, ki jih nameravajo gospodinjstva v prihodnosti kupiti. Ti podatki so zbrani preko javnomnenjske raziskave o energetski učinkovitosti v Sloveniji REUS in odražajo stanje v obdobju od leta 2010 do 2022.

Izbor tega kazalca za spremljanje ravnanja in odnosa prebivalstva do porabe goriv se navezuje na zahteve zakonodaje EU, ki predpisuje povečanje deleža obnovljivih virov energije v prometu. Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije je ključnega pomena za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida. Promet že dalj časa velja za največji vir izpustov toplogrednih plinov in vir onesnaženosti zraka, predvsem v mestih.

 


Grafi

Slika RE06-1: Vrste alternativnih goriv, ki jih poznajo gospodinjstva, Slovenija, 2019-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
2019 [%] 2022 [%]
elektrika 82 83,89
utekočinjeni naftni plin 67 56,81
biodizel 60 53,90
bioplin 40 37,34
vodik 38 34,80
stisnjen zemeljski plin 38 28,65
etanol 25 21,47
brez odgovora 9 9
drugo 1 0
Slika RE06-2: Vrste goriva obstoječih avtomobilov v gospodinjstvih, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
motorni bencin [%] dizelsko gorivo [%] alternativno gorivo [%] alternativni pogon (posamezno): [%] utekočinjen naftni plin (LPG) [%] stisnjen zemeljski plin (CNG) [%] hibridni pogon [%] električni pogon [%] drugo [%]
2010 66,36 33,18 0,16 0,16 0 0 0 0
2011 62,58 37,04 0,38 0,14 0 0 0 0,24
2012 62,72 36,80 0,48 0,06 0 0,29 0 0,12
2015 57,95 40,91 1,14 0,35 0,44 0,19 0 0,16
2017 57,66 39,96 2,38 0,86 1,09 0,30 0 0,13
2019 56,73 37,95 3,03 1,19 0,17 0,76 0,20 0,71
2022 48,48 40,09 6,91 1,15 0,68 1,93 1,33 1,81
Slika RE06-3: Osebni avtomobili glede na gorivo: vsa vozila, Slovenija, 2014-2022
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (6. 04. 2022)

Prikaži podatke
bencin [%] dizel, biodizel, nafta, plinsko olje [%] alternativni pogon [%] alternativni pogon (posamezno): [%] utekočinjen naftni plin (LPG) [%] stisnjen zemeljski plin (CNG) [%] hibridni pogon [%] električni pogon [%] drugo [%]
2014 57,02 42,16 0,82 0,68 0,01 0,10 0,01 0,01
2015 55,12 43,91 0,97 0,80 0,01 0,13 0,03 0,01
2016 53,24 45,66 1,10 0,86 0,01 0,17 0,04 0,01
2017 51,44 47,30 1,26 0,89 0,02 0,27 0,07 0,01
2018 49,97 48,59 1,44 0,89 0,02 0,40 0,11 0,01
2019 48,79 49,58 1,63 0,85 0,02 0,58 0,17 0,01
2020 47,77 50,29 1,95 0,80 0,03 0,80 0,31 0,01
2021 46,78 50,60 2,62 0,78 0,03 1,35 0,46 0,01
2022 46,35 50,13 3,52 0,77 0,03 2,05 0,66 0,01
Slika RE06-4: Povprečna poraba goriva - vsa vozila v gospodinjstvih, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
manj kot 6 l [%] 6,0-6,5 l [%] 6,6 - 7,5 l [%] 7,6 - 9,0 l [%] več kot 9,0 l [%] ne vem [%]
2010 13,89 26,39 29,17 18,75 9,03 2,78
2011 14,61 22,90 25,77 21,31 9,97 5,45
2012 17,21 22,67 29,40 18,90 8,38 3,45
2015 21,49 25,82 27,40 15,93 3,43 5,94
2017 25,86 23,30 22,80 12,42 3,26 12,36
2019 31,41 27,57 21,27 10,42 2,74 6,59
2022 32,33 25,27 21,99 9,77 3,18 7,46
Slika RE06-5: Vrsta goriva pri avtomobilu, ki ga nameravajo kupiti, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Pripomba: Pri analizi rezultatov moramo upoštevati, da so od leta 2011 do 2015 anketiranci lahko izbrali več navedb, od leta 2017 do 2022 pa so lahko izbrali samo eno navedbo ()

Prikaži podatke
motorni bencin [%] dizelsko gorivo [%] alternativno gorivo [%] ne vem zemeljski plin [%] utekočinjeni naftni plin [%] elektrika [%] vodik [%] hibridno vozilo [%] drugo [%]
2010 32,08 58,49 6,83 3 0 1,89 0,94 0 0 4
2011 44,00 47,14 6,16 3,12 0 0,77 0 0 4,39 1
2012 32,42 56,21 8,35 3,35 2,59 1,10 1,57 0 2,40 0,69
- 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2015 30,71 54,18 9,70 5,41 2,32 1,00 3,01 0 1,87 1,50
2017 41,02 33,11 14,41 11,49 2,64 1,57 3,76 0 4,94 1,50
2019 35,43 33,62 18,52 12,43 1,38 0 8,77 1,22 4,95 2,20
2022 30,79 28,09 33 8 2,41 0,51 16,00 1,42 10,79 2,30
Slika RE06-6: Osebni avtomobili glede na gorivo: prve registracije – nova vozila, Slovenija, 2014-2022
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (6. 04. 2022)

Prikaži podatke
Bencin [%] Dizel, biodizel, nafta, plinsko olje [%] Alternativna goriva [%] Alternativna goriva (posamezno): Utekočinjen naftni plin (LPG) [%] Stisnjen zemeljski plin (CNG) [%] Hibridni pogon [%] Električni pogon [%]
2014 44,22 55,03 0,75 0,43 0,09 0,21 0,02
2015 47,86 51,15 0,99 0,33 0,07 0,39 0,20
2016 48,43 50,21 1,36 0,45 0,01 0,66 0,23
2017 52,75 44,72 2,54 0,46 0,06 1,60 0,41
2018 64,74 32,04 3,22 0,20 0,02 2,31 0,70
2019 65,93 29,57 4,50 0,12 0,04 3,38 0,96
2020 59,08 31,70 9,22 0,26 0,09 5,65 3,22
2021 58,48 21,98 19,54 1,04 0,03 15,20 3,26
2022 56,89 16,94 26,16 1,51 0,01 19,62 5,02
Slika RE06-7: Delež gospodinjstev, katerih avtomobili porabijo več kot 6,5 l/100 km goriva, Slovenija, 2019
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. ( 26.2.2019)

Prikaži podatke
  2019 2022
  2019 2022
pomurska, podravska 56 (N=195) 59 (N=193)
koroška, savinjska, zasavska 63 (N=178) 53 (N=174)
posavska, jugovzhodna Slovenija 51 (N=97) 58 (N=93)
osrednjeslovenska, gorenjska 62 (N=340) 57 (N=346)
primorsko-notranjska, obalno-kraška, goriška  56 (N=102) 66 (N=102)

Cilji

 

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje, ki pomembni tudi za spremljanje odnosa prebivalstva do porabe goriv, kot so:

  • Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
  • Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
  • Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
  • Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
  • Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko 
  • Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev 
  • Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja  

Cilje za povečanje rabe obnovljivih virov energije določa tudi Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN, sprejet na Vladi RS 27.2.2020) ter evropski Zeleni dogovor (The Green Deal) .

NEPN določa cilje za leto 2030. Delež OVE v bruto rabi končne energije se mora povečati na vsaj 27 %. Sektorski cilji se sledeči: elektrika 43 %, toplota in hlajenje 41 % ter promet 21 %.


Za nadomeščanje konvencionalnih goriv v prometu so v zadnjih letih razvili več sodobnih alternativ. Poleg že uveljavljenih alternativ, kot so električna energija, vodik, biogoriva, zemeljski plin (vključno z utekočinjenim naftnim plinom - UNP, stisnjenim zemeljskim plinom - SZP in utekočinjenim zemeljskim plinom - UZP), so se pojavila tudi nova, kot so biometan, sintetična in parafinska goriva. Ti novi viri energije ponujajo obetavne možnosti za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in prispevajo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Strategije in zakoni, sprejeti na tem področju, določajo pravni okvir za vzpostavitev, razvoj, širitev in varno uporabo infrastrukture za alternativna goriva v prometu, vključno s cestnim, zračnim in pomorskim prometom. Ti ukrepi podpirajo prehod na trajnostnejše oblike mobilnosti in so ključni za doseganje ciljev zmanjšanja izpustov in spodbujanja rabe čiste energije.

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022 za gospodinjstva kažejo, da največji delež anketiranih gospodinjstev od alternativnih goriv pozna električno energijo (84 %). Tej sledijo utekočinjeni naftni plin (57 %), biodizel (54 %), bioplin (37 %), vodik (35 %),  stisnjen zemeljski plin (29 %) in etanol (21 %).

Rezultati raziskave REUS kažejo, da od leta 2010 delež osebnih avtomobilov na konvencionalni pogon (bencin, dizel) v gospodinjstvih postopoma upada (2022: 89 %, 2010: 100 %). Hkrati upada tudi delež vozil na bencinski pogon: v letu 2010 sta bili med anketiranimi gospodinjstvi dve tretjini takšnih vozil, v letu 2022 pa le še slaba polovica (2022: 48 %, 2015: 58 %, 2010: 66 %). Delež vozil na dizelsko gorivo se je v zadnjih letih nekoliko povečal (2022: 40 %, 2010: 33 %). Spodbudno je, da se je med letoma 2019 in 2022 delež vozil na alternativni pogon podvojil, čeprav še vedno ostaja zelo majhen (2022: 7 %, 2019: 3 %). Podrobnejši pregled rezultatov REUS 2022 za gospodinjstva kaže, da je med temi vozili največ takšnih, ki imajo hibridni pogon (2022: 1,9 %, 2019: 0,8 %), električni pogon (2022: 1,3 %, 2019: 0,2 %) ali pa jih poganja utekočinjeni naftni plin (2022: 1,2 %, 2019: 1,2 %).

Vpogledi, ki jih zagotavlja raziskava REUS za gospodinjstva so skladni z vpogledom v uradne podatke Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2023). Podatki SURS o vseh registriranih osebnih vozilih od leta 2014 do leta 2022 kažejo, da velika večina vozil še vedno uporablja bencin ali dizelsko gorivo, vendar se je ta delež zmanjšal (2022: 96,5 %, 2014: 99,2 %). To pomeni, da se je delež vozil na alternativni pogon povečal (2022: 3,5 %, 2014: 0,8 %). Analiza podatkov kaže, da se je število vseh registriranih vozil od leta 2019 do leta 2022 povečalo za 3,6 % (2022: 1.207.755, 2019: 1.165.371), pri čemer se je število vozil na alternativni pogon povečalo za kar 124 % (2022 42.460, 2019: 18.929).

Največji skok lahko opazimo pri vozilih na električni pogon in sicer za kar 299 % (2022: 7.977, 2019: 1.998), vendar električna vozila predstavljajo le 0,7 % vseh registriranih osebnih vozil (2022: 0,7 %, 2019: 0,5 %). Sledi porast števila hibridnih vozil za 264 % (2022: 24.764, 2019: 6.803). Število vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG) v kombinaciji z bencinom se je povečalo za 42 %  (2022: 387, 2019: 273), število vozil na utekočinjeni naftni plin (LPG) v kombinaciji z bencinom in dizlom pa se je zmanjšalo za 5 % (2022: 9.332, 2019: 9.885). Med vsemi vozili na alternativni pogon je največ ravno vozil na hibridni pogon, ki pa še vedno predstavljajo le eno petdesetino vseh registriranih osebnih vozil (2022: 2,1 %, 2019: 1,4 %).

Rezultati raziskave REUS 2022 kažejo, da ima skoraj tretjina (32 %) anketiranih gospodinjstev avtomobile z najnižjo kategorijo porabe goriva, tj. manj kot 6 l/100 km. Četrtina (25 %) gospodinjstev ima avtomobil s porabo od 6 do 6,5 l/100 km, petina (22 %) s porabo od 6,6 do 7,5 l/100 km, desetina (10 %) s porabo od 7,6 do 9,0 l/100 km in manj kot dvajsetina (3 %) s porabo nad 9,0 l/100 km. Delež vozil z najnižjo porabo se je v obdobju od leta 2010 do 2022 več kot podvojil (2022: 32 %, 2010: 14 %), delež vozil z najbolj potratno porabo pa se je zmanjšal za dve tretjini (2022: 3 %, 2010: 9 %). Skoraj prepolovil se je tudi delež avtomobilov s porabo od 7,6 do 9,0 l/100 km (2022: 10 %, 2010: 19 %).

Po podatkih raziskave REUS se je delež gospodinjstev, ki so načrtovala nakup novega avtomobila v naslednjih 12 mesecih, od leta 2010 skoraj podvojil (2022: 17 %, 2010: 9 %), kot je razvidno iz kazalca »Odnos javnosti do baterijskih vozil in plug-in hibridnih vozil« [OP09]. V zadnjem merjenju sta slabi dve tretjini (59 %) teh gospodinjstev odgovorili, da načrtujeta nakup avtomobila na konvencionalni pogon, medtem ko je tretjina (33 %) načrtovala nakup avtomobila na alternativni pogon. V obdobju od leta 2015 do 2022 se je delež takšnih gospodinjstev več kot podvojil (2022: 22%, 2019: 19 %, 2015: 10 %). Pri tem moramo upoštevati, da so podatki zaradi majhnega vzorca (2022: 171, 2010: 80) statistično manj zanesljivi.

Podatki o prvih registracijah novih osebnih vozil (SURS, 2023) kažejo na močan pozitiven trend: delež novo registriranih vozil na alternativni pogon je v letu 2019 znašal 5 %, v letu 2022 pa je narasel že na 26 %. Skupno število novo registriranih vozil na alternativni pogon se je tako v letu 2022 (10.438) glede na leto 2019 (3.272) več kot potrojilo, predvsem po zaslugi naraščanja števila hibridnih (2019: 2.460; 2022: 8123) in električnih (2019: 695; 2022: 1.742) vozil.

Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah smo zaradi majhnih vzorcev podatke za določene regije združili. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Analiza podatkov po združenih statističnih regija kaže, da je leta 2022 delež gospodinjstev, katerih avtomobili porabijo manj kot 6,5 l goriva na 100 km, na območju štirih od petih združenih regij malo nad polovico (53 % – 59 %), na območju primorsko-notranjske, obalno-kraške in goriške združene statistične regije pa je ta delež največji in znaša dve tretjini (66 %).

 


Metodologija

Cilji povzeti po: 

DIRECTIVE 2009/28/EC OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 23 April 2009 on the promotion of the use of energy from renewable sources and amending and subsequently repealing Directives 2001/77/EC and 2003/30/EC

 

Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.

Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.

Obdobje prikaza podatkov: 2010-2022

Datum zajema podatkov za kazalec: 20.06.2022

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017, 2019 in 2022.

Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev. 

Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.

Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.

Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:

  • število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva. 

V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2022 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). 

Informacije o kakovosti kazalca:

Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije leta 2017, kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev. 

Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, primorsko-notranjska, goriška, obalno-kraška.

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura


Related indicators