Kazalnik finančne spodbude za učinkovito rabo energije (URE) in rabo obnovljivih virov energije (OVE) v industriji neETS^[1] opisuje znesek nepovratnih sredstev, ki so namenjena industriji neETS za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v okviru različnih programov. Praviloma bi lahko z več sredstvi pripomogli k intenzivnejšemu izvajanju ukrepov URE in rabe OVE in s tem tudi k večjemu zmanjšanju izpustov CO₂ v tej ciljni skupini, ki je zato, ker ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov, morda za izvajanje teh ukrepov nekoliko manj motivirana.

[1]    Industrija neETS je industrija, ki ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov (ang. emission trading system – ETS).

Leta 2024 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,1 milijona evrov. S tem je bila še nekoliko nižja kot v letih 2022 (- 3 %) in 2023 (- 18 %), obenem pa je predstavljala samo slabo petino zneska iz leta 2020, ko je bila v opazovanem obdobju dosežena daleč največja vrednost. Izplačana sredstva so prispevala k zmanjšanju rabe energije za 16 GWh in izpustov CO₂ za 4,9 kt. Vse skupaj je bilo v obdobju 2010–2024 izplačanih 20,9 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega daleč največ, 28 %, leta 2020. Izplačani znesek predstavlja 38 % vrednosti nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad izvajanju ukrepov URE in rabe OVE v gospodinjstvih namenil samo leta 2024.

Sredstva so bila leta 2024 izplačana v okviru pozivov Eko sklada, in sicer podjetjem za izvedbo energetskega pregleda ali za uvedbo sistema upravljanja z energijo (poziva 75SUB-EPPO19 in 113SUB-EPPO24) ter gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam (poziv 51FS-PO18) oz. lokalnim skupnostim, pravnim osebam in pravnim osebam javnega prava (poziv 82FS-PO20) oz. pravnim osebam in pravnim osebam javnega prava (poziva 92FS-PO21 in 106FS-PO23) za nove naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Omenjeni pozivi niso bili namenjeni samo industriji, baza podatkov Eko sklada pa ne vključuje ustreznega indikatorja (npr. šifra dejavnosti v skladu z SKD 2008), ki bi omogočal korekten ločen prikaz učinkov po posameznih sektorjih. V izračun tega kazalnika so bili vključeni samo projekti, ki so bili v skladu s podatki v bazi izvedeni v industrijskih objektih. Delitev na ETS in neETS ni bila mogoča. Vse skupaj je bilo leta 2024 v okviru pozivov za nove naložbe URE in OVE izplačanih 2,3 milijona evrov nepovratnih sredstev, to je 29 % manj kot leto prej, od katerih jih je v kazalniku vključenih 37 %. Vsa sredstva, vključena v kazalniku, so obenem predstavljala 1,2 % vseh nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad izplačal tega leta, teh je bilo 93,6 milijonov evrov.

Vrednosti nepovratnih spodbud za ukrepe URE in rabe OVE, namenjenih industriji v okviru OP EKP za obdobje 2014–2020, zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče oceniti. Pozitivno je, da so nove sheme zasnovane bolj ciljno – z jasno določenimi minimalnimi učinki, kot so vsaj 10-odstotni prihranki energije v procesih, 20-odstotni prihranki v stavbah ter razogljičenje rabe fosilnih goriv za najmanj 10 %. V izračun kazalnika tudi niso vključeni podatki o kreditih s subvencionirano obrestno mero, ki jih Eko sklad zagotavlja tudi industriji neETS.