Kazalec finančne spodbude za URE in OVE v industriji neETS^*1 opisuje znesek nepovratnih sredstev, ki so namenjena industriji neETS za izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v okviru različnih programov. Praviloma bi lahko z več sredstvi pripomogli k intenzivnejšemu izvajanju ukrepov URE in izrabe OVE in s tem tudi k večjemu zmanjšanju izpustov CO₂ v tej ciljni skupini, ki je zato, ker ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov, morda za izvajanje teh ukrepov nekoliko manj motivirana.

Opomba:

^*1   Industrija neETS je industrija, ki ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov (ang. emission trading system – ETS)

Leta 2020 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v industriji neETS, znašala skoraj 5,9 milijona evrov, kar je 4-krat več kot leto prej in daleč največ v opazovanem obdobju. Sredstva so bila izplačana v okviru pozivov Eko sklada, in sicer podjetjem za izvedbo energetskega pregleda ali za uvedbo sistema upravljanja z energijo (poziva 47SUB-EPPO17 in 75SUB-EPPO19) ter gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam (poziv 51FS-PO18) oz. lokalnim skupnostim, pravnim osebam in pravnim osebam javnega prava (poziv 76FS-PO19) za nove naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Slednja dva poziva nista bila namenjena samo industriji, baza podatkov Eko sklada pa ne vključuje ustreznega indikatorja (npr. šifra dejavnosti v skladu z SKD 2008), ki bi omogočal korekten ločen prikaz učinkov po posameznih sektorjih. V izračun tega kazalca so bili vključeni samo projekti, ki so bili v skladu s podatki v bazi izvedeni v industrijskih objektih. Delitev na ETS in neETS ni bila mogoča. Vse skupaj je bilo leta 2020 v okviru pozivov 51FS-PO18 in 76FS-PO19 izplačanih 9,3 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od katerih jih je v kazalcu vključenih 62 %. Sredstva, vključena v kazalcu, so obenem predstavljala 9 % vseh nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad izplačal tega leta. Vse skupaj je bilo v obdobju 2010–2020 izplačanih 13,3 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega kar 44 % ravno leta 2020. Izplačani znesek predstavlja samo dobro tretjino vrednosti nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad izvajanju ukrepov URE in OVE v gospodinjstvih namenil samo leta 2020.

Leta 2021 je Eko sklad nepovratna sredstva podjetjem izplačeval v okviru že omenjenih pozivov 75SUB-EPPO19, 51FS-PO18 in 76FS-PO19, dodatno pa še v okviru poziva 82FS-PO20, ki je bil objavljen leta 2020 in je bil po vsebini podoben pozivu 76FS-PO19. Podatki za vse pozive, namenjene več ciljnim skupinam, so bili pripravljeni na podoben način kot podatki za leto 2020. Ob upoštevanju vseh omejitev pri pripravi kazalca, je bilo leta 2021 industriji neETS izplačanih 4,1 milijonov evrov sredstev, kar je 30 % manj kot leto prej. V okviru pozivov 51FS-PO18, 76FS-PO19 in 82FS-PO20 je bilo vse skupaj leta 2021 izplačanih 6 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od katerih jih je industrija neETS prejela 67 %. Celotno izplačilo tej ciljni skupini je predstavljalo slabih 6 % vseh nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad izplačal tega leta.

Vrednosti nepovratnih spodbud za ukrepe URE in izrabe OVE, namenjenih industriji, v okviru OP EKP, zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče oceniti. V izračun kazalca tudi niso vključeni podatki o kreditih s subvencionirano obrestno mero, ki jih Eko sklad zagotavlja tudi industriji neETS.

V okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP)^*2, so za podjetja finančne spodbude, ki se uporabljajo za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, načrtovane v okviru prednostne osi 3. Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast, prednostne naložbe 3.1. Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji, specifični cilj 3.1.2 Povečanje dodane vrednosti MSP. Izvajali naj bi se ukrepi za spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter ukrepi za izboljšanje učinkovite rabe virov, ki bodo prispevali k prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo. Objavljenih je bilo več razpisov za različne namene, z izjemo razpisov za energetske prenove v turizmu, pa sofinancirani projekti niso bili pripravljeni tako, da bi omogočali spremljanje neposredno doseženih učinkov doseganja podnebnih ciljev, saj tudi postavljeni cilji k doseganju podnebnih ciljev niso usmerjeni. Pri spodbudah v okviru OP EKP prav tako ni ločeno prikazano, koliko sredstev je bilo namenjenih ETS oziroma neETS podjetjem. Vse to je tudi razlog, da podatki, potrebni za pripravo tega kazalca, niso bili na razpolago. Več o spodbujanju URE in OVE v industriji v okviru OP EKP je vključeno v Zvezek 6: Večsektorski ukrepi, poglavje 1 – Zelena gospodarska rast.

Opomba:

^*2   http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/novice/op_2014-2020/op_2014-2020_cistopis_web.pdf.