Kazalec predstavlja število prejetih prijav oziroma incidenco ČNB oziroma okužb s hrano v Sloveniji.

Črevesne nalezljive bolezni so bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji: virusi, bakterije, glive in paraziti. Prenašajo se fekalno oralno (»iz iztrebka v usta«); običajno z zaužito hrano, vodo ali preko umazanih rok. V skladu z Mednarodno klasifikacijo bolezni in poškodb MKB-10 jih uvrščamo med diagnoze A00–A08, A32, B15, B17.2, B67–B69, B71, B75, B79, B80, B83.0.

Incidenca pomeni število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v koledarskem letu in je zato osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje, nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva.

Oseba, ki se je okužila s hrano, ima prebavne težave zaradi vnetja prebavil, ki se kaže s: slabostjo, bruhanjem, krči v trebuhu, povišano telesno temperaturo, drisko. Črevesne nalezljive bolezni so zlasti nevarne za starejše osebe, kronične bolnike, dojenčke, otroke in nosečnice.

Okužbe s hrano imajo tesno povezavo z okoljem, saj so pogosto posledica onesnaženja hrane ali vode z mikroorganizmi, ki se širijo preko neustrezne higiene, kontaminiranih vodnih virov ali okoljskih dejavnikov, kot so podnebne spremembe, ki lahko vplivajo na širjenje patogenov. S tem postaja varovanje okolja ključno pri zmanjševanju tveganj za tovrstne okužbe.

ČNB oziroma okužbe s hrano, ostajajo najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti in so pomemben javnozdravstveni izziv. Ocenjuje se, da prebivalec Slovenije vsaj enkrat letno zboli za akutno črevesno okužbo. Uvrščamo jih pretežno med zoonoze, to so nalezljive bolezni, ki se prenašajo iz živali na ljudi.

ČNB povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z iztrebki in izbruhanino ter prenašajo preko umazanih rok (t.i.bolezni »umazanih rok«). Od tod jih zanesejo v hrano (okužbe s hrano), vodo (hidrična okužba) ali na predmete oziroma druge osebe (kontaktna okužba). Povzročitelji najdejo pot v usta človeka, ki se na ta način okuži. Opisana pot se imenuje »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

Driska in bruhanje sta vodilna klinična znaka večine ČNB oziroma okužb s hrano. Pri driski je spremenjena konzistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Spremljata ju povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu.

Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano. Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, tudi z bolečinami v trebuhu, drisko in povišano telesno temperaturo.

V letu 2024 je bilo 8.167 prijav ČNB, kar je za 28 % več kot leto prej. Med opredeljenimi virusnimi povzročitelji ČNB je bilo največ norovirusnih in rotavirusnih okužb. Število prijav norovirusnih okužb se je v primerjavi z letom 2023 zvišalo za 48 % in tudi število rotavirusnih okužb se je zvišalo za 47 %.

Med bakterijskimi povzročitelji so po pogostnosti na prvem mestu kampilobaktri, sledijo okužbe z bacilom Clostridioides difficile, patogene E.coli in salmonele. Tudi v državah EU je med bakterijskimi povzočitelji okužb na prvem mestu kampilobakter.

Število hospitaliziranih zaradi ČNB se je v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 zvišalo za 31 %. Največ hospitaliziranih je bilo zaradi okužb z rotavirusi (26 %), Clostridioides difficile (21 %), in norovirusi (18 %).

Dejanska incidenca ČNB oziroma okužb s hrano tako v Sloveniji kot v svetu ni znana. Verjetno je bistveno višja kot incidenca na osnovi prijav. Prijave zajemajo namreč samo del okužene in obolele populacije, ki poišče zdravniško pomoč. Na ta način podcenimo dejansko breme ČNB. Kolikšen je faktor, s katerim bi morali pomnožiti prejete prijave, da bi dobili dejansko število obolelih v Sloveniji, ni znano. Po predvidevanjih CDC (Center for Disease Control) iz Atlante, ZDA, znaša faktor vsaj 5, lahko je bistveno višji; odvisno od povzročitelja ČNB in prebivalstva.

Povezavo med slabo mikrobiološko kvaliteto pitne vode in boleznijo lahko hitro odkrijemo med hidričnimi izbruhi.

Vpliv zaradi prisotnosti E.coli neskladnih vodnih vzorcev, odvzetih v okviru rednega monitoringa, na incidence akutnih gastroenterokolitisov pa še ni raziskan. Z raziskavo na NIJZ v letu 2010 smo analizirali geografsko razporeditev prijavljenih akutnih gastroenterokolitisov (AGI) v Sloveniji in določili mesta, kjer se ti kopičijo. Ugotavljali smo, ali obstaja korelacija med fekalno kontaminacijo vodnih virov in porazdelitvijo prijavljenih primerov AGI. V ta namen smo naredili prostorsko analizo ter uporabili geoinformacijsko tehnologijo in druge metode. Raziskava je pokazala korelacijo med pogostostjo prijavljenih primerov AGI in neskladnimi vzorci pitne vode v okviru monitoringa pitne vode. Mesta kopičenja z najvišjim deležem prijavljenih primerov AGI so na območjih z majhnimi vodooskrbnimi sistemi. Tveganje, da zbolimo za AGI, če smo pili vodo, kontaminirano z E.coli, na vodooskrbnih območjih s 50-1000 uporabniki, je znašalo 1,25 in je bilo signifikantno višje od 1 (p ≤ 0,001) (Grilc in sod., 2015).