Kazalec predstavlja število prijav okužb prebavil, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko (fekalno) onesnažena pitna voda, zato je kazalec tudi znak kakovosti pitne vode.

Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov. Bolezen se pojavi nenadoma, prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira, na istem oskrbovalnem območju. Prizadete so lahko vse starostne skupine. Izbruhi niso vezani na sezono ali letni čas, čeprav na izbruh lahko vplivajo meteorološki pogoji (nalivi, poplave, taljenje snega), tudi motnje v pripravi, shranjevanju ali distribuciji pitne vode.

Kazalec o hidričnih izbruhih je pomemben z vidika okolja, saj odraža vpliv onesnaženja vodnih virov na javno zdravje. Spremljanje teh izbruhov omogoča identifikacijo in obvladovanje okoljskih tveganj, povezanih z vodo, ter spodbuja ukrepe za zaščito kakovosti vodnih virov, ki so ključni za ohranjanje ekosistemov in trajnostno uporabo naravnih virov.

Zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki onesnažene pitne vode je treba zagotavljati varno oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo. S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb, kot so bakterije (npr.: salmonela, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (npr.: adenovirusi, enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, norovirusi, rotavirusi) in praživali (npr.: Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zaradi akutne okužbe lahko zboli vsakdo, ki uporablja onesnaženo pitno vodo za pitje, kuhanje, pripravo hrane, osebno higieno ali za druge gospodinjske namene. Po hidrični okužbi je naknadno možen tudi prenos nalezljive bolezni z osebe na osebo.

Število prijavljenih hidričnih izbruhov v Sloveniji je bilo v zadnjih 20 letih (2002–2022) od 1 do 3 letno, skupaj 21. Prijave hidričnih izbruhov ni bilo v letih 2006, 2009, 2015, 2017–2020. Število prijavljenih zbolelih oseb v posameznem hidričnem izbruhu je bilo od 3 do 355, skupaj 1.610. Pri približno polovici hidričnih izbruhov v letih 2005–2016 povzročitelj ni bil dokazan, pri ostalih so v iztrebkih zbolelih potrdili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium, Francisella tularensis. V letih 2020 in deloma 2021 so se zaradi pandemije Covid-19 izvajali različni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2, kar je verjetno vplivalo tudi na širjenje (črevesnih) nalezljivih bolezni. Predvidevamo, da je dejansko breme črevesnih okužb v tem obdobju bilo verjetno večje, kot smo ga zaznali. Kljub temu je v tem obdobju izstopal hidrični izbruh, ki ga je povzročila redka bakterija Francisella tularensis, v letu 2021 na Primorskem.

V letu 2022 smo v savinjski regiji zabeležili hidrični izbruh, katerega povzročitelj je bil norovirus, genotip GII.6. Število obolelih oseb je bilo 94, od tega sta bili dve osebi hospitalizirani.

V okviru rednega epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni je bilo v letu 2022 prijavljenih 6.801 primerov akutnih črevesnih okužb z opredeljenimi povzročitelji: salmoneloze (A02), šigeloze (A03), okužbe z E. coli (A04.0 -A04.4), kampilobakterioze (A04.5), okužbe z bakterijo Yersinia enterocolitica (A04.6), okužbe s Cl. Difficile (A04.7), parazitoze (A07), rotaviroze (A08.0), noroviroze (A08.1), adenoviroze (A08.2), okužbe z listerijo (A32), hepatitis A (B15), hepatitis E (B17.2), enterobioze (B80) in druge opredeljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB) (A01, A04.8,A05, A06, A08.3, A08.5, B67-B69, B71). Zaradi spremenjenega načina prijav od leta 2018, v bazi podatkov NIJZ ni več podatkov o črevesnih okužbah, pri katerih povzročitelj ni bil dokazan. Ocenjujemo, da je število prijavljenih akutnih črevesnih okužb močno podcenjeno.

V letu 2022 je bilo v monitoring pitne vode vključenih 93,8 % oziroma 1.978.376 prebivalcev Slovenije na 863 oskrbovalnih območjih. Odvzetih je bilo skupaj 3.129 vzorcev pitne vode, na pipi uporabnika. Zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnost bakterije Escherichia coli) je bilo neskladnih skupaj 70 vzorcev, od tega večina, 62 vzorcev, na najmanjših oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50–500 uporabnikov. Delež mikrobiološko, vključno fekalno neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij. Najmanjši sistemi so v večjem deležu onesnaženi zaradi neustrezne priprave vode in neustreznega varovanja na prispevnih območjih vodnih virov pred onesnaženjem.

Prebivalci, ki niso bili vključeni v monitoring pitne vode (6,2 % oziroma 130.356 prebivalcev), so se oskrbovali preko lastne oskrbe s pitno vodo iz vodnih virov z izdanimi vodnimi dovoljenji (sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb) ali samooskrbe (npr. kapnice). Ti prebivalci praviloma ne poznajo kakovosti vode, ki jo uporabljajo kot pitno vodo oziroma kakovost ni znana. To so večinoma mali sistemi na podeželju.

V primerih pojava akutnih črevesnih okužb je možnost okužbe tudi zaradi pitne vode, katere vzorci, odvzeti v okviru rednega monitoringa, niso skladni. Vpliv takšne, onesnažene pitne vode na zbolevanje zaradi akutnih črevesnih okužb še ni dobro raziskan. Ekološka študija v Sloveniji v letu 2012 je pokazala povezavo med pogostostjo prijavljenih akutnih črevesnih okužb (AGI) in fekalno onesnaženimi vzorci pitne vode na malih oskrbovalnih območjih s 50-1.000 prebivalci. Mesta kopičenja z najvišjim deležem prijavljenih primerov AGI so bila na malih oskrbovalnih območjih. Tveganje, da zbolimo za AGI, če smo pili vodo, onesnaženo z E. coli, na oskrbovalnih območjih s 50–1.000 uporabniki, je znašalo 1,25 in je bilo pomembno višje od 1 (p ≤ 0,001). (GRILC et al, 2015).

Izbruhi, ki se prenašajo z vodo, lahko prizadenejo veliko število prebivalcev. Povzročajo jih številni mikrobi. Dejansko breme hidričnih izbruhov v Evropi je težko oceniti in je najverjetneje podcenjeno.
Obilne, nenadne padavine lahko preplavijo čistilne naprave in povzročijo različne izbruhe npr. izbruhe kriptosporidioze zaradi oocist, ki pronicajo v zbiralnike pitne vode iz izvirov in jezer ter ostanejo v sistemu za distribucijo vode.

Študija iz Anglije in Walesa je pokazala, da je bilo 20 % hidričnih izbruhov v preteklem stoletju povezanih z dolgotrajnim obdobjem, ko je bilo padavin malo, v primerjavi z 10 %, ki so bili posledica obilnih padavin. Daljša sušna obdobja lahko zmanjšajo količino površinskih voda, kar lahko poveča koncentracijo patogenov v odpadnih vodah. Povečana koncentracija patogenov v odpadnih vodah pa obremeni čistilne naprave. (ECDC, Waterborne diseases).

V letu 2022 je trinajst držav članic (Avstrija, Belgija, Hrvaška, Češka, Francija, Grčija, Irska, Italija in Švedska, Nizozemska, Portugalska, Španija in Slovenija) poročalo o 41 hidričnih izbruhih. V izbruhih je zbolelo 1958 oseb, 50 oseb je bilo hospitaliziranih. Leta 2022 je bilo prijavljenih 13 hidričnih izbruhov, kjer je bila vzročna povezava med onesnaženjem vode in pojavom črevesne nalezljive bolezni močna. Povzročitelji izbruhov so bili: Campylobacter (C. jejuni in neopredeljen Campylobacter), C.perfringens, Hepatitis A virus, E. coli (enteroadherentna E. coli (EAEC), enterotoksigena E. coli (ETEC) in neopredeljena E. coli), norovirus in Salmonella (S. Bovismorbificans in S. Typhi).

Italija je poročala o največjem hidričnem izbruhu v letu 2022 v Evropi, kjer je bila vzročna povezava med onesnaženjem vode in pojavom črevesne nalezljive bolezni močna. Povzročitelj je bil norovirus, obolelo je 177 ljudi. V Grčiji je bilo v hidričnem izbruhu obolelih 33 oseb, 7 jih je bilo hospitaliziranih. Povzročitelj izbruha je bil S. Bovismorbificans. Vzrok za izbruh je bila napaka na vodovodnem sistemu. Nizozemska in Irska sta poročali o dveh hidričnih izbruhih pri katerih je bil povzročitelj S. Typhi (en hidrični izbruh kjer je bila vzročna povezava močna in en kjer je bila vzročna povezava šibka). Skupaj je obolelo 74 oseb. Na Nizozemskem, kjer je bil izbruh z močno vzročno povezavo je obolelo 72 oseb, 25 jih je bilo hospitaliziranih (The European Union One Health 2022 Zoonoses Report; European Food Safety Authority, European Centre for Disease Prevention and Control).

Podnebne spremembe in okoljski dejavniki pomembno vplivajo na pojav hidričnih izbruhov. Vremenski ekstremi, kot so poplave in suše, lahko povečajo tveganje za onesnaženje vodnih virov s patogenimi mikroorganizmi. Povišanje temperature lahko pospeši razmnoževanje teh mikroorganizmov, kar povečuje tveganje za hidrične izbruhe. Zato je ključno, da spremljamo te izbruhe v kontekstu spreminjajočih se podnebnih pogojev, saj lahko podnebne spremembe v prihodnosti vplivajo na pogostost in intenzivnost tovrstnih dogodkov.