Kazalec predstavlja število prijav okužb prebavil, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko (fekalno) onesnažena pitna voda, zato je kazalec tudi znak kakovosti pitne vode.

Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov. Bolezen se pojavi nenadoma, prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira, na istem oskrbovalnem območju. Prizadete so lahko vse starostne skupine. Izbruhi niso vezani na sezono ali letni čas, čeprav na izbruh lahko vplivajo meteorološki pogoji (nalivi, poplave, taljenje snega), ter tudi motnje v pripravi, shranjevanju ali distribuciji pitne vode.

Zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki onesnažene pitne vode je treba zagotavljati varno oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo. S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb: bakterije (npr.: salmonele, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (npr.: adenovirusi, enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, norovirusi, rotavirusi) in praživali (npr.: Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zaradi akutne okužbe lahko zboli vsakdo, ki uporablja onesnaženo pitno vodo za pitje, kuhanje, pripravo hrane, osebno higieno ali za druge gospodinjske namene. Po hidrični okužbi je naknadno možen tudi prenos nalezljive bolezni z osebe na osebo.

Število prijavljenih hidričnih izbruhov v Sloveniji je bilo v zadnjih 20 letih (2002–2021) od 1 do 3 letno, skupaj 20. Prijave hidričnih izbruhov ni bilo v letih 2006, 2009, 2015, 2017–2020. Število prijavljenih zbolelih oseb v posameznem hidričnem izbruhu je bilo od 3 do 355, skupaj 1.516. Pri približno polovici hidričnih izbruhov v letih 2005–2016 povzročitelj ni bil dokazan, pri ostalih so v iztrebkih zbolelih potrdili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium, Francisella tularensis. Število prijavljenih hidričnih izbruhov je verjetno podcenjeno, ker zboleli običajno zaradi blage klinične slike ne iščejo zdravniške pomoči, zaradi kratkotrajnega poteka bolezni idr.

V okviru rednega epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni je bilo v letu 2021 prijavljenih 4.056 primerov akutnih črevesnih okužb z opredeljenimi povzročitelji: salmoneloze (A02), šigeloze (A03), okužbe z E. coli (A04.0 -A04.4), kampilobakterioze (A04.5), okužbe z bakterijo Yersinia enterocolitica (A04.6), okužbe s Cl. Difficile (A04.7), parazitoze (A07), rotaviroze (A08.0), noroviroze (A08.1), adenoviroze (A08.2), okužbe z listerijo (A32), hepatitis A (B15), hepatitis E (B17.2), enterobioze (B80) in druge opredeljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB)** (A01, A04.8,A05, A06, A08.3, A08.5, B67-B69, B71).

V letu 2020 je bilo v monitoring pitne vode vključenih 94 % oziroma 1.977.591 prebivalcev Slovenije na 873 oskrbovalnih območjih. Odvzetih je bilo skupaj 3.163 vzorcev pitne vode, na pipi uporabnika. Zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnost Escherichia coli) je bilo neskladnih skupaj 71 vzorcev, od tega večina, 66 vzorcev, na malih oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50-500 uporabnikov. Delež mikrobiološko, vključno fekalno neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij. Mali sistemi so v večjem deležu onesnaženi zaradi neustrezne priprave vode in neustreznega varovanja na prispevnih območjih vodnih virov pred onesnaženjem.

Prebivalci, ki niso bili vključeni v monitoring pitne vode (6 % oziroma 122.535 prebivalcev), so se oskrbovali preko lastne oskrbe s pitno vodo iz vodnih virov z izdanimi vodnimi dovoljenji (sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb) ali samooskrbe (npr. kapnice). Ti prebivalci praviloma ne poznajo kakovosti vode, ki jo uporabljajo kot pitno vodo oziroma kakovost ni znana. To so večinoma mali sistemi na podeželju.

V primerih pojava akutnih črevesnih okužb je možnost okužbe tudi zaradi pitne vode, katere vzorci, odvzeti v okviru rednega monitoringa, niso skladni. Vpliv takšne, onesnažene pitne vode na zbolevanje zaradi akutnih črevesnih okužb še ni dobro raziskan. Ekološka študija v Sloveniji v letu 2012 je pokazala povezavo med pogostostjo prijavljenih akutnih črevesnih okužb (AGI) in fekalno onesnaženimi vzorci pitne vode na malih oskrbovalnih območjih s 50-1.000 prebivalci. Mesta kopičenja z najvišjim deležem prijavljenih primerov AGI so bila na malih oskrbovalnih območjih. Tveganje, da zbolimo za AGI, če smo pili vodo, onesnaženo z E. coli, na oskrbovalnih območjih s 50–1000 uporabniki, je znašalo 1,25 in je bilo pomembno višje od 1 (p ≤ 0,001). (GRILC et al.), Eva, GALE, Ivanka, VERŠIČ, Aleš, ŽAGAR, Tina, SOČAN, Maja. Drinking water quality and the geospatial distribution of notified gastro-intestinal infections = Kvaliteta pitne vode in geoprostorska porazdelitev prijavljenih črevesnih okužb. Zdravstveno varstvo: Slovenian journal of public health, ISSN 0351-0026. [Tiskana izd.], 2015;  54, št. 3, str. 194-203.) 

Dejansko breme hidričnih izbruhov v Evropi je težko oceniti in je najverjetneje podcenjeno. Obilne, nenadne padavine lahko preplavijo čistilne naprave in povzročijo različne izbruhe npr. izbruhe kriptosporidioze zaradi oocist, ki pronicajo v zbiralnike pitne vode iz izvirov in jezer ter ostanejo v sistemu za distribucijo vode. Študija iz Anglije in Walesa je pokazala, da je bilo 20 % hidričnih izbruhov v preteklem stoletju povezanih z dolgotrajnim obdobjem, ko je bilo padavin malo, v primerjavi z 10 %, ki so bili posledica obilnih padavin. Daljša sušna obdobja lahko zmanjšajo količino površinskih voda, kar lahko poveča koncentracijo patogenov v odpadnih vodah. Povečana koncentracija patogenov v odpadnih vodah obremeni čistilne naprave. (ECDC, Waterborne diseases). V letu 2020 je devet držav članic (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija in Švedska) poročalo o 35 hidričnih izbruhih. V primerjavi z letom 2019 se je število izbruhov, ki se prenašajo z vodo, zmanjšalo za 27,1 % (leta 2019 je bilo 48 izbruhov). Število obolelih v hidričnih izbruhih se je znatno zmanjšalo (leta 2019 je zbolelo 1969 oseb, v letu 2020 se je število obolelih zmanjšalo za 84,6 %). Povprečna velikost izbruhov, ki se prenašajo z vodo, je bila 8,7 primera, kar je najnižja vrednost od leta 2010 dalje. Podatek kaže, da so bili manjši sistemi za oskrbo s pitno vodo pogosteje razlog za pojav hidričnih izbruhov kot veliki javni vodovodi. Pet držav članic (Danska, Finska, Francija, Grčija in Italija) je prijavilo šest hidričnih izbruhov kot izbruhe, kjer je vzročna povezava med onesnaženjem vode in pojavom črevesne nalezljive bolezni močna. V teh izbruhih je zbolelo 160 oseb. Povzročitelji izbruhov so bili: E. coli, ki proizvaja toksin Shiga ali STEC (skupaj dva izbruha, enega je povzročila STEC O157), norovirus, Campylobacter jejuni, salmonela in drugi neopredeljeni povzročitelji. O večini izbruhov, ki se prenašajo z vodo, kjer je bila vzročna povezava šibka, sta poročali Irska (17 izbruhov) in Belgija (sedem izbruhov). O petih drugih hidričnih izbruhih s šibkimi dokazi so poročale Avstrija, Francija, Italija in Švedska. Skupno je STEC E.coli povzročila 17 izbruhov, potrdili so dve serološki skupini O26 in O145, za ostale ni podatka. STEC O157 so potrdili tudi kot drugega povzročitelja v manjšega hidričnem izbruhu v Avstriji poleg glavnega povzročitelja Campylobacter  jejuni. Drugi povzročitelji manjših hidričnih izbruhov so bili: Salmonella Enteritidis, Cryptosporidium, Campylobacter jejuni in Giardia. V 10 izbruhih s šibkimi dokazi povzročitelja niso uspeli dokazati. (The European Union One Health 2020 Zoonoses Report; European Food Safety Authority, European Centre for Disease Prevention and Control.)