Kazalec prikazuje soproizvodnjo toplote in električne energije v Sloveniji, ki je eden izmed načinov za povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije, ker koristno izrablja toploto, ki se pri termoelektrarnah izgubi. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE je izračunana po metodologiji EUROSTAT.

Proizvodnja električne energije v sistemih soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) je leta 2012 znašala 1.185 GWh, kar je 3,5 % več kot leto prej. Kljub temu je to še vedno občutno manj od cilja, ki si ga je Slovenija postavila v leta 2004 sprejeti Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu. Proizvodnja toplote je znašala 10.747 TJ. Delež proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvodnji na ozemlju Slovenije je znašal 7,5 %. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE se je povečevala do leta 2005, po tem letu pa do leta 2011 z izjemo leta 2009 vztrajala na nivoju dobrih 1.100 GWh. Rast proizvodnje električne energije leta 2012 je največja po letu 2005, če ne upoštevamo rasti leta 2010 kot posledice gospodarskega okrevanja.

Enote soproizvodnje se delijo na samoproizvajalce, to so podjetja, ki poleg svoje osnovne dejavnosti proizvajajo še električno energijo in/ali toplotno energijo, ter na javne elektrarne, kjer je proizvodnja električne in/ali toplotne energije njihova glavna dejavnost. Lahko so v zasebni ali javni lasti. Samoproizvajalci večinoma prihajajo iz sektorjev rabe končne energije, javne elektrarne pa iz daljinskega ogrevanja. Proizvodnja električne energije samoproizvajalcev je bila leta 2012 236 GWh, kar predstavlja 20 % celotne proizvodnje. Njihov delež se je v celotnem opazovanem obdobju zmanjševal z izjemo leta 2012, ko se je delež samoproizvajalcev minimalno povečal.

Zmogljivost enot soproizvodnje se je v obdobju 2002-2008 gibala med 334 in 339 MW, z izjemo leta 2006, ko je znašala 346 MW. To ne pomeni, da ni prihajalo do inštalacije novih enot, v največji meri plinskih motorjev, saj so po drugi strani prenehale delovati stare enote, ki so bile na koncu življenjske dobe. Leta 2009 se je zmogljivost znižala na 327 MW, po tem letu pa je opazna počasna rast, tako da je leta 2012 zmogljivost znašala 346 MW. Rast je posledica postavitve novih enot SPTE s plinskimi motorji z notranjim zgorevanjem.

Raba obnovljivih virov še dodatno izboljša okoljsko sliko soproizvodnje toplote in električne energije. Delež obnovljivih virov (OVE) v skupni porabi goriv je leta 2012 znašal 17,7 %, leta 2011 pa 16,9 %. Višji delež leta 2012 glede na leto 2011 je posledica večje porabe bioplina v enotah SPTE ter po drugi strani manjše porabe trdnih fosilnih goriv. Med OVE je leta 2012 prevladovala lesna biomasa (polovico se je je porabilo v TE-TOL) s 59 %, sledil je bioplin z 41 %, raba katerega hitro narašča. Delež premoga v porabi goriv je znašal 56 %, zemeljskega plina pa 25 %. Preostanek goriva so predstavljali odpadki in kurilno olje.

Glavni instrument za spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije je sistem zagotovljenih odkupnih cen za oddajo proizvedene električne energije v omrežje ter obratovalne podpore oz. premije za samostojno prodajo na trgu električne energije ali rabo na lokaciji, ki je bil leta 2009 prenovljen. Zagotovljen odkup električne energije lahko izberejo naprave do 1 MW nazivne električne moči, večji sistemi pa prejemajo obratovalno podporo. Nova podporna shema vključuje soproizvodnjo v vseh sektorjih (prej prednostno v sistemih daljinskega ogrevanja), kjer je največji še neizkoriščeni potencial v industriji, hitrejši razvoj pa je kljub spodbudnim pogojem sheme zavrla gospodarske krize. Po drugi strani se je nadaljevala rast števila enot v kmetijstvu (bioplin in lesna biomasa), največji razvoj po številu novih manjših enot pa je v zadnjih letih v javnem in storitvenem sektorju. Do podpore so upravičene tudi obnovljene naprave, posebna obravnava pa je predvidena za tržno še neuveljavljene tehnologije. Z leta 2014 sprejetim energetskim zakonom se izvajanje podporne sheme pomembno spreminja. Obseg podpor za nove naprave bo omejen z dovoljenim povečanjem obsega sredstev za podpore, naprave, ki bodo vključene v shemo pa bodo izbrane na podlagi razpisa, kjer bodo izbrane naprave s ponujeno najnižjo  stroškovno ceno za proizvedeno električno energijo oz. potrebno višino podpore. Položaj SPTE opredeljujejo tudi drugi mehanizmi (potrdila o izvoru, obveznost preverjanja tehničnih in ekonomskih možnosti za SPTE ob izdaji energetskega dovoljenja za termoelektrarne ali toplarne večje od 1 MW, obveza, da morajo biti sistemi daljinskega ogrevanja učinkoviti, kar je možno doseči tudi s 75 % proizvodnjo toplote v enotah SPTE, izvedba študije izvedljivosti alternativnih sistemov pri graditvi novih stavb in večjih prenovah stavb ali njihovih posameznih delov za stavbe večje od 1000 m2 itd.), ugodno kreditiranje Eko-sklada, izpostaviti pa je smiselno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, kjer so enote SPTE pri razdelitvi kuponov, zaradi specifičnosti, obravnavane drugače. Specifika SPTE je v tem, da se emisije na lokaciji povečajo, vendar se zaradi večje učinkovitosti in doseženega 20- 30% prihranka primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije in toplote, zmanjšajo emisije na nacionalnem nivoju

Predlog Nacionalnega energetskega programa iz leta 2011 predvideva v referenčnem scenariju povečanje proizvodnje električne energije v enotah SPTE do leta 2020 na 2,4 TWh, v intenzivnem scenariju pa na 2,9 TWh, kar glede na proizvodnjo leta 2011 pomeni povečanje za 108 % oz. 150 %. Največji prirast enot je predviden v industriji, sledi povečanje proizvodnje v TE-TOL zaradi izgradnje plinske enote, pomembno pa je tudi povečanje v storitvenem sektorju in daljinskem ogrevanju.

Delež SPTE v proizvodnji električne energije v EU-27 je leta 2010 znašal 11,2 %. Slovenija je bila leta 2011 s 7,1 % pod povprečjem EU. Delež v EU-27 se je v obdobju 2004-2011 povečal za 0,7 odstotni točki, v Sloveniji pa za  0,7 odstotne točke. Najvišji delež električne energije iz SPTE imajo v Latviji in sicer 47,4 %.