Kazalec prikazuje soproizvodnjo toplote in električne energije v Sloveniji, ki je eden izmed načinov za povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije, ker koristno izrablja toploto, ki se pri termoelektrarnah izgubi. Pri proizvodnji toplote se upošteva vsa toplota.

Soproizvodnja toplote in električne energije povečuje učinkovitost proizvodnje električne energije saj koristno izrablja toploto termoelektrarn, ki bi se drugače izgubila. Skupni izkoristek proizvodnje toplote in električne energije v enotah soproizvodnje tipično znaša med 80 in 90 %, medtem ko imajo klasične termoelektrarne izkoristek proizvodnje električne energije med 35 in 55 % (pri nas 30 %), za proizvodnjo toplote pa do 90 %. Enote soproizvodnje so locirane bližje porabnikom električne energije in toplote s čimer se dodatno zmanjšajo izgube pri prenosu. Skupni prihranek primarne energije pri soproizvodnji je tako med 10 in 30 %. Dodatno se vpliv na okolje lahko zmanjša z uporabo okolju prijaznejših goriv, npr. zemeljskim plinom ali obnovljivimi viri energije.

Proizvodnja električne energije v sistemih soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) je leta 2008 znašala 1.106 GWh, proizvodnja toplote pa 11.970 TJ. Delež proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvodnji na ozemlju Slovenije je znašal 6,7 %. Glede na leto 2007 se je proizvodnja povečala za slaba 2 %, glede na leto 2002 pa je bila višja za 27 %. Višja proizvodnja je posledica rasti do leta 2005, po tem letu pa je proizvodnja praktično konstantna.

Cilj Resolucije o Nacionalnem energetskem programu je v obdobju 2000-2010 podvojiti proizvodnjo električne energije v enotah SPTE z 800 GWh na 1.600 GWh. Če predpostavimo linearno povečevanje proizvodnje, bi morala leta 2008, da bi sledili cilju, znašati 1.440 GWh, kar je za 30 % več od dejanske proizvodnje. V letu 2008 se je torej nadaljevalo oddaljevanje od doseganja ciljne proizvodnje električne energije v enotah SPTE, kar je razvidno tudi s slike.

Enote soproizvodnje se delijo na samoproizvajalce, to so podjetja, ki poleg svoje osnovne dejavnosti proizvajajo še električno energijo in/ali toplotno energijo, ter na javne elektrarne, kjer je proizvodnja električne in/ali toplotne energije njihova glavna dejavnost. Lahko so v zasebni ali javni lasti. Samoproizvajalci večinoma prihajajo iz sektorjev končne rabe, javne elektrarne pa iz daljinskega ogrevanja. Proizvodnja električne energije samoproizvajalcev je bila leta 2008 244 GWh, kar predstavlja 22 % celotne proizvodnje. Od leta 2004 se njihov delež proizvodnje zmanjšuje, kar lahko pripišemo tudi skromnemu spodbujanju naložb v nove naprave s strani države (slabo delovanje sistema odkupa električne energije po zajamčeni ceni za te naprave).

Zmogljivost enot soproizvodnje se v obdobju 2002-2008 ni bistveno spreminjala, z izjemo leta 2006, ko je znašala 346 MW. Leta 2008 se je znižala na 335 MW. To seveda ne pomeni, da ni prihajalo do inštalacije novih enot, v največji meri plinskih motorjev, vendar so po drugi strani prenehale delovati stare enote, ki so bile na koncu življenjske dobe.

Raba obnovljivih virov še dodatno izboljša okoljsko sliko soproizvodnje toplote in električne energije. Delež obnovljivih virov v skupni porabi goriv je leta 2008 znašal 5,6 %, pri čemer se je potrebno zavedati, da je v porabi goriv v enotah SPTE upoštevana tudi celotna poraba premoga v termoelektrarni Šoštanj, ker delno deluje v SPTE načinu. Delež je enak najvišjemu, ki je bil dosežen leta 2004. Povečanje glede na leto prej je zlasti posledica pričetka sosežiga lesne biomase v TE-TOL, opazno pa je tudi povečevanje rabe bioplina. Delež lignita v porabi goriv je znašal 68 %. Sledi poraba rjavega premoga s 15 %, ki se porablja v Termoelektrarni-toplarni Ljubljana. Zemeljski plin predstavlja 11 %, tekoča goriva pa 0,3 %.

Anketa o možnostih in ovirah za razvoj soproizvodnje, opravljena med potencialnimi investitorji v letu 2006, je kot največjo oviro za investitorje identificirala negotove cene zemeljskega plina oz. razmerje med ceno električne energije in zemeljskega plina. Dodatne ovire so slabi gospodarski kazalci projektov SPTE (nizka donosnost oz. dolga vračilna doba) ter visoki začetni stroški oz. s tem povezano zagotavljanje finančnih sredstev (IJS, 2007).

Glavni instrument za spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije, sistem zagotovljenih odkupnih cen oz. premij za oddajo proizvedene električne energije v omrežje ali samostojno prodajo na trgu električne energije, je bil leta 2009, tudi zaradi slabih rezultatov pri spodbujanju soproizvodnje, prenovljen. Uredbo je Vlada sprejela maja 2009, veljati pa je začela novembra, ko jo je potrdila še Evropska komisija. Nov sistem uvaja dve možnosti podpor, in sicer zagotovljen odkup električne energije ali obratovalno podporo. Obliko lahko izberejo naprave do 1 MW nazivne električne moči, večji sistemi pa prejemajo obratovalno podporo. Z novim sistemom so enote v industriji vključene v shemo podpor, kar bo vplivalo na nov zagon v tem sektorju. Po drugi strani je bilo v daljinskem ogrevanju ter kmetijstvu v preteklosti postavljenih veliko novih enot, tako da so bile projekcije že presežene, spodbudno okolje pa je ohranil tudi nov sistem. Položaj SPTE opredeljujejo tudi drugi mehanizmi (potrdila o izvoru, obveznost preverjanja tehničnih in ekonomskih možnosti za SPTE ob izdaji energetskega dovoljenja za termoelektrarne ali toplarne večje od 1 MW, itd.), ugodno kreditiranje Eko-sklada, izpostaviti pa je smiselno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, kjer so enote SPTE pri razdelitvi kuponov, zaradi specifičnosti, obravnavane drugače. Posebnost SPTE je v tem, da se izpusti na lokaciji povečajo, vendar se s tem, ko dobimo več produkta na enoto vhodne energije, zmanjšajo izpusti na ravni države.

Analiza možnosti za uporabo soproizvodnje v Sloveniji, ki je bila izvedena na podlagi zahtev Direktive 2004/8/ES o spodbujanju soproizvodnje in upošteva načrte upravljavcev naprav, je pokazala, da bi bilo ob izvedbi načrtovanih ukrepov spodbujanja SPTE, ki so predvideni v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, možno proizvodnjo električne energije do leta 2010 povečati za 552 GWh. S tem bi leta 2010 dosegli proizvodnjo 1.657 GWh, kar minimalno presega cilj, postavljen v ReNEP (IJS, 2007)

Delež SPTE v proizvodnji električne energije v EU-25 je leta 2007 znašal 10,9 %, pri čemer je bil v EU-15 10,3 %. Slovenija je pod povprečjem EU, kar je lepo razvidno tudi s slike. Spodbudno je, da je povprečna letna rast proizvodnje električne energije v enotah SPTE v obdobju 2004-2007 v Sloveniji s 4,0 % višja kot v EU-25 in EU-15 (2,2 % in 2,7 %). Manj spodbudna je primerjava za leto 2007, saj se je proizvodnja v Sloveniji znižala, medtem ko se je v EU-15 in EU-25 povečala.