KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Specifični izpusti CO2  v cestnem prevozu EU upadajo od leta 1995 dalje, predvsem zaradi učinkovitejše rabe goriv osebnih avtomobilov. Nova uredba EU je še zaostrila standarde za izpuste iz novih osebnih avtomobilov (95 g/km izpustov CO2 pri novih vozilih do leta 2020), kar bo še dodatno zmanjšalo izpuste CO2. Specifična energijska učinkovitost v cestnem tovornem prevozu se je izboljšala, vendar cestni prevoz še zmeraj porabi bistveno več energije kot železniški ali pomorski tovorni prevoz.

Neutral

Kazalec večinoma kaže na neopredeljivo smer razvoja. Ker je večina podatkov zbranih v omejenem obdobju, zanesljiva ocena trendov ni mogoča. Na večini njiv v Sloveniji se izvaja načrtovano kolobarjenje, delež je nekoliko nad povprečjem EU. Med poljščinami prevladuje žito, povečujejo se površine zemljišč, namenjenih pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, zmanjšuje pa se obseg pridelave korenovk in gomoljnic. Opaziti je tudi počasno diverzifikacijo vrst poljščin, ugodno je predvsem naraščanje deleža vrst metuljnic.

Neutral

Slovenija sodi v krog držav članic EU, ki imajo nižjo raven specializacije kmetijstva. To se kaže v številu specializiranih kmetijskih gospodarstev in površini kmetijskih zemljišč, ki jo ta gospodarstva obdelujejo. Specializirana kmetijska gospodarstva ustvarijo manjši delež prihodkov, kot znaša povprečje v Evropski uniji, kar kaže na to, da procesi koncentracije in specializacije proizvodnje v Sloveniji potekajo nekoliko počasneje.

Neutral

V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov njiv in vrtov na prebivalca, kar je več kot dva krat manj kot znaša povprečje v državah članicah Evropske unije, ki znaša 20 arov njiv na prebivalca. Ta površina se med leti 2000 in 2016 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija uspešno ohranja svoj pridelovalni potencial.

Neutral

Intenzivnost kmetijstva v Sloveniji je zmerna in predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v obdelavi kot najbolj agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno, obremenitev pa se je v obdobju 2000–2016 podobno kot v drugih državah članicah EU celo nekoliko zmanjšala.

Neutral

V Sloveniji odkupne cene kmetijskih proizvodov sledijo trendom gibanja cen pomembnejših kmetijskih trgov. Za omenjeni kazalnik poseben cilj ni postavljen, za interpretacijo doseganja oziroma zasledovanja ciljev strategije razvoja slovenskega kmetijstva pa je ob odkupnih cenah potrebna tudi vzporedna analiza drugih ekonomskih kazalnikov in fizičnega obsega proizvodnje. Med drugimi ekonomskimi kazalniki se najpogosteje interpretirajo tudi stroški proizvodnje (absolutno), indeksi cen inputov v kmetijstvu, stroškovno-prihodkovna pariteta, ipd.


SLEDI NAM

TWITTER