OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija ima kljub majhni površini izredno visoko vrstno pestrost. Med številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami se številčnost mnogih zmanjšuje in obstaja možnost, da izumrejo, so ogrožene. Na rdečem seznamu ogroženih vrst v Sloveniji je, na primer, več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica, to je 41, vrst sesalcev.


Kazalec prikazuje število ogroženih vrst po posameznih sistematskih skupinah v Sloveniji.

Zaradi uvedbe novih meril Svetovne organizacije za varstvo narave (IUCN) za razporeditev vrst v kategorije ogroženosti leta 1994 je mednarodna primerljivost omejena. V pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam iz leta 2002 so bila namreč uporabljena stara merila.


Grafi

Slika NB02-1: Spremembe razmerja med številom ogroženih vrst in skupnim številom znanih živalskih vrst
Viri: 

Varstvo narave, Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji, št. 17, 1992, Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/2002)

Prikaži podatke
sesalci 1992 sesalci 2002 - ptiči 1992 ptiči 2002 - plazilci 1992 plazilci 2002 - dvoživke 1992
ogrožene vrste število 43 41 114 136 22 20 20
druge znane vrste število 26 48 93 97 5 4 2
znane vrste število 69 89 207 233 27 24 22
dvoživke 2002 - ribe 1992 ribe 2002
ogrožene vrste število 19 39 62
druge znane vrste število 2 59 211
znane vrste število 21 98 273
Slika NB02-2: Spremembe razmerja med številom ogroženih vrst in skupnim številom znanih višjih rastlinskih vrst
Viri: 

Varstvo narave, Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije, št. 14/15, 1989, Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/2002), Mala flora Slovenije: Praprotnice in semenke, 1984.

Prikaži podatke
višje rastline 1989 višje rastline 2002
ogrožene vrste število 333 635
druge znane vrste število 2667 2631
znane vrste število 3000 3266

Cilji

- Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti in ustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010.
- Ohranjanje oziroma doseganje ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov.


Slovenija je znana po svoji veliki biotski raznovrstnosti. Ocenjuje se, da imamo v Sloveniji okrog 13.000 do 15.000 živalskih vrst ter več kot 3.200 vrst višjih rastlin. Kazalec predstavlja le grobo oceno stanja. Gibanja sprememb ni mogoče presojati. Število vseh znanih vrst v Sloveniji v letih 1992 in 2002 je namreč različno zaradi novih znanstvenih spoznanj in ne zaradi dejanske spremembe števila vrst. Podobno velja za število ogroženih vrst.

Rastlinska ali živalska vrsta za katero ugotovimo, da se njena številčnost zmanjšuje v taki meri, da lahko na nekem območju delno ali v celoti izgine, je ogrožena vrsta. Poznamo več kategorij ogroženosti: prizadete vrste so neposredno ogrožene, obstoj ranljivih vrst je odvisen od obstoja ekosistema, redke vrste pa so ogrožene zgolj potencialno.

Prizadeta vrsta je tista, ki je v nevarnosti, da izumre, če se bo ogrožanje nadaljevalo. Je vrsta, katere številčnost se je zmanjšala na kritično stopnjo ali katere številčnost zelo hitro upada. V skupino prizadetih vrst spadajo tudi: velikonočnica (Pulsatilla grandis), rjavi medved (Ursus arctos), velika uharica (Bubo bubo), martinček (Lacerta agilis) in nižinski urh (Bombina bombina).

Ranljiva vrsta je tista, katere razširjenost se je v večjem delu areala zmanjšala ali se zmanjšuje. Je vrsta, ki poseljuje na človekove vplive zelo občutljiva območja. V skupino ranljivih vrst spadajo tudi: Blagayev volčin (Daphne blagayana), divja mačka (Felis silvestris), kragulj (Accipiter gentilis), modras (Vipera ammodytes) in zelena krastača (Bufo viridis).

Redka vrsta je tista, ki je potencialno ogrožena zaradi svoje redkosti in v primeru ogrožanja hitro preide v kategorijo prizadeta vrsta. V skupino redkih vrst spadajo tudi: navadni lovor (Laurus nobilis), Brandtov netopir (Myotis brandtii), črna vrana (Corvus corone corone), orjaška črepaha (Chelonia mydas) in črni močeril (Proteus anguinus parkelj).


Podatki temeljijo na predpisu, ki je bil sestavljen na podlagi zunanjih znanstvenih ekspertiz. Na seznam so vključene vrste, v nekaterih primerih pa tudi podvrste. Predpis bi bilo smiselno obnoviti po novih merilih IUCN, ko bodo na voljo novi podatki o ogroženosti posameznih vrst. Sistem monitoringa še ni predpisan. Nacionalni program varstva okolja predvideva revizijo Rdečega seznama ogroženih vrst do leta 2008.

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Ur. l. RS, št. 82/2002, Agencija Republike Slovenije za okolje.

Varstvo narave, Rdeči seznami ogroženih živalskih vrst v Sloveniji, št. 17, 1992, Agencija Republike Slovenije za okolje.

Varstvo narave, Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije, št. 14/15, 1989, Agencija Republike Slovenije za okolje.

Martinčič A., Sušnik F., Ravnikar V., Strgar V., Wraber T., Praprotnik N.: Mala flora Slovenije: Praprotnice in semenke, DZS, 1984.

Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2001.