KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Število prebivalcev, izpostavljenih višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih cestah in železniških progah v Mariboru, se postopoma zmanjšuje. Z vidika števila izpostavljenih prebivalcev v Mariboru predstavlja železniški promet manj pomemben vir hrupa, medtem ko se cestni promet uvršča med najpomembnejše vire hrupa. Ocenjeno je, da je v obdobju celotnega dne višjim ravnem cestnega hrupa izpostavljenih približno 16.400 prebivalcev.


Kazalec prikazuje izpostavljenost prebivalcev hrupu ob najbolj prometnih cestah in železniških progah v Mariboru. Kriterij, ki določa obravnavane ceste oz. železniške proge je pretok prometa in se glede na fazo strateškega kartiranja hrupa razlikuje:

- v I. fazi strateškega kartiranja hrupa (l. 2007) so bila obravnavana poselitvena oz. urbana območja z več kot 250.000 prebivalci, zato podatkov o izpostavljenosti prebivalcev hrupu v Mariboru iz I. faze ni.

- v II. fazi (l. 2012) in III. fazi (l. 2017) strateškega kartiranja hrupa so bile znotraj Maribora obravnavane avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 1 milijon prevozov vozil letno in druge relevantne mestne ceste ter železniške proge.

Za prikaz ocene izpostavljenosti prebivalcev hrupu sta izbrana kazalca hrupa Ldvn in Lnoč:

- kazalec Ldvn (kazalec hrupa v dnevnem, večernem in nočnem času oz. celodnevni kazalec) se določi iz Ldan, Lvečer in Lnoč po naslednji formuli:

pri čemer so Ldan, Lvečer in Lnoč določeni kot dolgoročne (trajne) ravni hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za vsa dnevna, večerna in nočna obdobja vseh koledarskih dni posameznega leta.

- kazalec Lnoč (za obdobje noči) je določen kot dolgoročna (trajna) raven hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za vsa nočna obdobja vseh koledarskih dni posameznega leta. Obdobje noči traja od 22. ure do 6. ure zjutraj (skupaj 8h).

Ekvivalentna raven hrupa je izražena kot A-vrednotena raven zvočnega tlaka dB(A), to je raven hrupa, ki ga realno zaznava človeško uho z ozirom na občutljivost na določene frekvence.

 


Grafi

Slika HR05-1: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob cestah v Mariboru
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 55-59 60-64 65-69 70-74  > 75
Ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Ceste 2012 št. prebivalcev 18820 18382 18855 3518 0
Ceste 2017 št. prebivalcev 15929 19803 13222 3193 0
Slika HR05-2: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob cestah v Mariboru
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 50-55 55-59 60-64 65-69  > 70
Ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov      
Ceste 2012 št. prebivalcev 18850 20514 4358 374 0
Ceste 2017 št. prebivalcev 18835 15641 4614 0 0
Slika HR05-3: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob mestnih cestah v Mariboru
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 55-59 60-64 65-69 70-74  > 75
Mestne ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Mestne ceste 2012 št. prebivalcev 10470 14536 14710 1268 0
Mestne ceste 2017 št. prebivalcev 9827 15640 10187 1971 0
Slika HR05-4: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob mestnih cestah v Mariboru
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 50-55 55-59 60-64 65-69  > 70
Mestne ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Mestne ceste 2012 št. prebivalcev 14121 16033 1894 67 0
Mestne ceste 2017 št. prebivalcev 14300 11761 2735 0 0
Slika HR05-5: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob avtocestah in hitrih cestah v Mariboru
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 55-59 60-64 65-69 70-74  > 75
Avtoceste in hitre ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Avtoceste in hitre ceste 2012 št. prebivalcev 2461 356 61 0 0
Avtoceste in hitre ceste 2017 št. prebivalcev 2147 292 56 0 0
Slika HR05-6: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob avtocestah in hitrih cestah v Mariboru
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 50-55 55-59 60-64 65-69  > 70
Avtoceste in hitre ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Avtoceste in hitre ceste 2012 št. prebivalcev 990 67 47 0 0
Avtoceste in hitre ceste 2017 št. prebivalcev 968 115 0 0 0
Slika HR05-7: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob glavnih in regionalnih cestah v Mariboru
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 55-59 60-64 65-69 70-74  > 75
Glavne in regionalne ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Glavne in regionalne ceste 2012 št. prebivalcev 5889 3490 4084 2250 0
Glavne in regionalne ceste 2017 št. prebivalcev 3955 3871 2979 1222 0
Slika HR05-8: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob glavnih in regionalnih cestah v Mariboru
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 50-55 55-59 60-64 65-69  > 70
Glavne in regionalne ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Glavne in regionalne ceste 2012 št. prebivalcev 3739 4414 2417 307 0
Glavne in regionalne ceste 2017 št. prebivalcev 3567 3765 1879 0 0
Slika HR05-9: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob železniških progah v Mariboru
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 55-59 60-64 65-69 70-74  > 75
Železniške proge 2007 št. prebivalcev ni podatkov        
Železniške proge 2012 št. prebivalcev 1273 749 224 20 9
Železniške proge 2017 št. prebivalcev 1309 526 143 34 4
Slika HR05-10: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob železniških progah v Mariboru
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 50-55 55-59 60-64 65-69  > 70
Železniške proge 2007 št. prebivalcev ni podatkov        
Železniške proge 2012 št. prebivalcev 1245 637 83 27 1
Železniške proge 2017 št. prebivalcev 866 445 42 30 1

Cilji

  • Osrednji cilj varstva pred hrupom je zmanjšati število prebivalcev izpostavljenih hrupu nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa (op. mejna vrednost za kazalec Ldvn je 65 dB in za kazalec Lnoč 55 dB);
  • srednjeročni cilj je, da se število prebivalcev, ki so v dnevnem času izpostavljeni hrupu nad 55 dB ter število prebivalcev, ki so v nočnem času izpostavljeni hrupu nad 50 dB zmanjša;
  • dolgoročni cilj, v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (angl. WHO), je zmanjšati število prebivalcev, ki so v nočnem času izpostavljeni hrupu nad 40 dB.

Hrup v okolju je nezaželen zvok, ki ga povzročajo človekove dejavnosti na prostem. Izpostavljenost višjim ravnem hrupa lahko vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju. Zaradi navedenih razlogov je pomembno, da se število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, postopno in dolgoročno zmanjšuje. Med vsemi viri hrupa v okolje je prevladujoč hrup cestnega in železniškega prometa.

Iz analize izpostavljenosti prebivalcev hrupu zaradi prometa v Mariboru je razvidno, da se število prebivalcev, izpostavljenih višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih cestah in železniških progah postopoma zmanjšuje.

Ocena izpostavljenosti prebivalcev hrupu cestnega prometa v Mariboru kaže, da je bilo leta 2017 v celodnevnem obdobju hrupu nad mejno vrednostjo 65 dB izpostavljenih 16.415 prebivalcev oz. 15 % vseh prebivalcev s stalnim prebivališčem v mestni občini (Slika HR05-1). V obdobju noči je bilo hrupu nad mejno vrednostjo 55 dB izpostavljenih 20.255 prebivalcev oz. 18 % vseh prebivalcev s stalnim prebivališčem v mestni občini (Slika HR05-2).

Podrobnejši pregled ocene števila izpostavljenih prebivalcev Maribora ob najbolj prometnih cestah kaže, da največji delež prebivalcev, izpostavljenih hrupu cestnega prometa nad mejno vrednostjo živi v vplivnem območju mestnih cest (Slika HR05-3 do Slika HR05-8). To je povsem v skladu s pričakovanji, saj je med obravnavanimi cestami omrežje mestnih cest najdaljše, ob njih pa živi največje število prebivalcev.

Z vidika števila izpostavljenih prebivalcev predstavlja železniški promet v Mariboru manj pomemben vir hrupa. Hrupu zaradi železniškega prometa nad mejnimi vrednostmi (tj. nad 65 dB za obdobje dneva in nad 55 dB za obdobje noči) je bilo leta 2017 v obdobju celega dne izpostavljenih 181 (Slika HR05-9) prebivalcev, v nočnem obdobju pa 518 prebivalcev (Slika HR05-10).

Pri spremljanju števila s hrupom obremenjenih prebivalcev, ki živijo v urbanih območjih je treba izpostaviti, da imajo v primerjavi z območji zunaj mest, urbana območja omejene možnosti postavljanja protihrupnih ograj in nasipov. V mestnih običajno zanje ni dovolj prostora oz. je tovrsten ukrep s stališča urbanizma pogosto nesprejemljiv. Za zmanjševanje obremenjenosti prebivalcev s hrupom v urbanih območjih se zato pogosteje izvaja pasivna protihrupna zaščita (npr. vgradnja ustreznih zvočno izolativnih oken na izpostavljenih objektih), ki pa se ne odraža v strateškem kartiranju hrupa oz. končni oceni števila hrupu izpostavljenih prebivalcev, saj ne vpliva na modelni izračun širjenja hrupa. Prav tako ni zanemarljivo dejstvo, da se ob obstoječi prometni infrastrukturi gradijo nova stanovanja, vanje pa priseljujejo novi prebivalci.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Operativni program varstva pred hrupom iz leta 2018

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za leto 2017, 2012 in 2007.

Republika Slovenija je kot članica EU obvezana k izpolnjevanju Direktive 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (v nadaljevanju: Direktiva END), ki narekuje državam članicam, da v petletnih ciklih izdelajo strateške karte hrupa, o njih obveščajo javnost, poročajo Evropski komisiji in na njihovi osnovi izdelajo in izvajajo operativne programe varstva pred hrupom.

Določila Direktive END so v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami), Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04 in 59/19), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19) in Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08).

Namen strateških kart hrupa je določitev ocene obremenjenosti prebivalcev, stavb in površin s hrupom ob najbolj prometnih cestah, železniških progah in v večjih poselitvenih območjih.

Ocena izpostavljenosti okoljskemu hrupu se določa z modelnim izračunom na podlagi začasnih metod za ocenjevanje kazalcev hrupa iz Priporočila Komisije 2003/613/ES v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov. Hrup cestnega prometa je ocenjen po francoski metodi ocenjevanja »NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU-LCPC-CSTB)«, navedeni v »Arrźté du 5 mai 1995 relatif au bruit des infrastructures routires, Journal Officiel du 10 mai 1995, 6. člen" in francoskim standardom »XPS 31-133«. Hrup prometa po železniških progah je ocenjen po nizozemski metodi ocenjevanja »metoda RMR« objavljeni v »Reken-en Meetvoorschrift Railverkeerslawaai '96, Ministerie Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer, 20. novembra 1996«. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi.

Za oceno obremenitve okolja s hrupom sta bila skladno z Direktivo END uporabljena harmonizirana kazalca hrupa Ldvn in Lnoč.

Obremenjenost okolja s hrupom se izračuna v območju 1.000 m od osi cest oz. prog. Posameznemu stanovanjskemu objektu v tem območju se pripiše najvišja izračunano vrednost kazalca hrupa na njegovi fasadi. Razvrstitev prebivalcev v razrede izpostavljenosti hrupu je izvedena tako, da se privzame, da so vsi prebivalci stanovanjskega objekta, ki imajo v njem prijavljeno stalno prebivališče, obremenjeni z najvišjo vrednostjo kazalca hrupa izračunanega na fasadi stavbe.

V I. fazi strateškega kartiranja hrupa (l. 2007) so bila obravnavana poselitvena oz. urbana območja z več kot 250.000 prebivalci, zato podatkov o izpostavljenosti prebivalcev hrupu v Mariboru ni.

V II. fazi (l. 2012) in III. fazi (l. 2017) strateškega kartiranja hrupa so bile znotraj urbanih območij z več kot 100.000 prebivalci (op: Maribor) obravnavane avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste. z več kot 1 milijon prevozov vozil letno ter ostale relevantne mestne ceste in železniške proge. Na območju mesta Maribor je bilo v obeh fazah obravnavanih 184 km cest in 15 km železniških prog.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki so povzeti iz strateških kart hrupa različnih upravljavcev virov hrupa in po različnih fazah kartiranja. Za posamezni vir hrupa je bila pripravljena ocena števila izpostavljenih prebivalcev po razredih hrupa. V komentarju kazalca se besedilo na določenih mestih nanaša na vsoto števila izpostavljenih prebivalcev nad izbrano ravnijo hrupa oz. izračunanega deleža, ki ga k številu izpostavljenih prebivalcev prispevajo posamezni viri hrupa. V delu komentarja, ki se nanaša na deleže izpostavljenih prebivalcev glede na vse prebivalce, ki imajo stalno prebivališče v obravnavani mestni občini je število prebivalcev povzeto iz Statističnega urada RS, z dne 1. 1. 2019 (Mestna občina Maribor: 112.065 prebivalcev).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob cestah v Mariboru

št. prebivalcev

- Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS, d.d., januar 2014, dopolnitev maj 2014. 2014. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., EPI SPEKTRUM Varstvo okolja, informacijski sistemi in storitve, d.o.o., A-projekt, d.o.o., in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

- Obratovalni monitoring hrupa za ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za ceste, september 2013. 2013. EPI SPEKTRUM, d.o.o., PNZ, d.o.o, in A-projekt d.o.o.

- Strateška karta hrupa mesta Maribor za leto 2011, št. 2012-019/IMS, november 2013, dopolnitev maj 2014. 2014. EPI SPEKTRUM, d.o.o.

- Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS, d.d., december 2018. 2018. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., EPI SPEKTRUM d.o.o., A-projekt, d.o.o.

- Monitoring hrupa za ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, december 2019. 2019. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o, EPI SPEKTRUM, d.o.o., in A-projekt d.o.o.

- Strateška karta hrupa za poselitveno območje Mestne občine Maribor za leto 2016, dopolnitev marec 2019, 2018. EPI SPEKTRUM, d.o.o.

2007, 2012, 2017

mesec dni po prejetju vseh strateških kart hrupa

Vsakih 5 let

November 2020

Da

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob cestah v Mariboru

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob mestnih cestah v Mariboru

- Strateška karta hrupa mesta Maribor za leto 2011, št. 2012-019/IMS, november 2013, dopolnitev maj 2014. 2014. EPI SPEKTRUM, d.o.o.

- Strateška karta hrupa za poselitveno območje Mestne občine Maribor za leto 2016, dopolnitev marec 2019, 2018. EPI SPEKTRUM, d.o.o.

 

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob mestnih cestah v Mariboru

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob avtocestah in hitrih cestah v Mariboru

- Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS, d.d., januar 2014, dopolnitev maj 2014. 2014. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., EPI SPEKTRUM Varstvo okolja, informacijski sistemi in storitve, d.o.o., A-projekt, d.o.o., in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

- Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS, d.d., december 2018. 2018. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., EPI SPEKTRUM d.o.o., A-projekt, d.o.o.

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob avtocestah in hitrih cestah v Mariboru

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob glavnih in regionalnih cestah v Mariboru

- Obratovalni monitoring hrupa za ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za ceste, september 2013. 2013. EPI SPEKTRUM, d.o.o., PNZ, d.o.o, in A-projekt d.o.o.

- Monitoring hrupa za ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, december 2019. 2019. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o, EPI SPEKTRUM, d.o.o., in A-projekt d.o.o.

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob glavnih in regionalnih cestah v Mariboru i

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob železniških progah v Mariboru

- Strateške karte hrupa za pomembne železniške proge v Republiki Sloveniji ter za ostale železniške proge na območjih Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor, julij 2014, dopolnjeno januar 2015. 2015. EPI SPEKTRUM, d.o.o., A-projekt, d.o.o in PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o.

- Obratovalni monitoring, novelacija strateških kart hrupa in izdelava strokovne podlage za operativni program varstva pred hrupom zaradi železniškega prometa za določene odseke železniških prog v RS za obdobje 2018 – 2023. 2020. EPI SPEKTRUM, d.o.o., PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o. in A-projekt, d.o.o.

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob železniških progah v Mariboru

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  • Ministrstvo za okolje in prostor, 2012. Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah prve faze zunaj območja MOL za obdobje 2012–2017.
  • Ministrstvo za okolje in prostor, 2018. Operativni program varstva pred hrupom, št.: 007-66/2017.


Related indicators