KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in državni ravni v Sloveniji nima tradicije, vendar se v zadnjih letih stvari premikajo na bolje. Z vstopom v EU se je pričelo uveljavljanje celostnega pristopa k načrtovanju prometa tudi v Sloveniji. Vedno več občin se odziva na spodbude EU in Ministrstva za infrastrukturo (MzI) ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN. Gre za strateški dokument, s katerim občina oriše svojo vizijo in cilje na področju prometa ter učinkovito zaporedje ukrepov, ki ji med uresničevanjem pomagajo doseči celostne spremembe in posledično višjo kakovost bivanja. Izvajanje strategij je nekaterim občinam že prineslo pomembne rezultate pri reševanju težav s prometom, kar je dobra spodbuda za druge občine.


Kazalec prikazuje število slovenskih občin, ki so tradicionalno načrtovanje prometa nadgradile s celostnim pristopom. Pogoj za to je poleg izvajanja samih ukrepov trajnostne mobilnosti tudi celovit in strateški pristop k načrtovanju s pomočjo priprave CPS, dokumenta, ki posamezne ukrepe združuje in jih postavlja v širši kontekst. Strategija se lahko pripravi na občinski ali regionalni ravni, trenutno je večina strategij v Sloveniji pripravljenih na občinski ravni. Ker zaenkrat ni državnega ali evropskega sistema preverjanja kakovosti CPS, kazalec vključuje vse dokumente s podobnim poimenovanjem in pristopom, kljub zavedanju, da je njihova kakovost zelo različna. Z uvedbo sofinanciranja priprave CPS v letih 2015 in 2016 bo MzI pripravilo sistem spremljanja kakovosti in opredelilo minimalne vsebine CPS. Po sprejemu teh pravil bodo v kazalec uvrščeni le dokumenti potrjeni s strani MzI ali skladni z njihovimi merili.


Grafi

Slika PR19-1: Število slovenskih občin s pripravljeno Celostno prometno strategijo
Viri:

Slovenska platforma za trajnostno mobilnost, 2015

Prikaži podatke
Število prebivalcev 2015 Leto priprave Status celostne prometne strategije
Nova Gorica število 31787 2006 Občinska CPS sprejeta v občinskem svetu 2006; Municipal SUMP adopted in the municipal council in 2006
Nova Gorica število 31787 2015 Regionalna CPS za Goriško regijo (2015); Regional SUMP for Goriška region (2015)
Murska Sobota število 18973 2008 Občinska CPS sprejeta v mestnem svetu; Municipal SUMP adopted by city council
Ljubljana število 287218 2011 Občinska CPS sprejeta v mestnem svetu; Municipal SUMP adopted by city council
Ljutomer število 11521 2012 Občinska CPS sprejeta v občinskem svetu; Municipal SUMP adopted in the municipal council
Piran število 17857 2012 Strokovna podlaga – občinski svet ni obravnaval; Expertise - the municipal council did not discuss it
Maribor število 112325 2015 Občinska CPS sprejeta v mestnem svetu; Municipal SUMP adopted by city council
Brda število 5662 2015 CPS za Goriško regijo (2015); SUMP for Goriška region (2015)
Kanal število 5502 2015 CPS za Goriško regijo (2015); SUMP for Goriška region (2015)
Miren-Kostanjevica število 4826 2015 CPS za Goriško regijo (2015); SUMP for Goriška region (2015)
Renče-Vogrsko število 4297 2015 CPS za Goriško regijo (2015); SUMP for Goriška region (2015)
Šempeter-Vrtojba število 6280 2015 CPS za Goriško regijo (2015); SUMP for Goriška region (2015)
Slika PR19-2: Karta slovenskih občin s pripravljeno Celostno prometno strategijo
Viri:

Slovenska platforma za trajnostno mobilnost, 2014

Prikaži podatke
Občina Number of inhabitants 2014 Year of preparation Status of the Sustainable Urban Mobility Plan
Nova Gorica število 31773 2014 Regionalna CPS v sprejemanju (2014); Regional SUMP in adoption (2014)
Murska Sobota število 19016 2008 Občinska CPS sprejeta v mestnem svetu; Municipal SUMP adopted by city council
Ljubljana število 285857 2011 Občinska CPS sprejeta v mestnem svetu; Municipal SUMP adopted by city council
Ljutomer število 11573 2012 Občinska CPS sprejeta v občinskem svetu; ; Municipal SUMP adopted in the municipal council
Piran število 17753 2012 Strokovna podlaga – občinski svet ni obravnaval; Expertise - the municipal council did not discuss it
Maribor število 112088 2013 Mestni svet seznanjen z občinsko CPS; City Council is being acquainted with the SUMP
Brda število 5707 2014 Regionalna CPS v sprejemanju (2014); Regional SUMP in adoption (2014)
Kanal število 5557 2014 Regionalna CPS v sprejemanju (2014); Regional SUMP in adoption (2014)
Miren-Kostanjevica število 4828 2014 Regionalna CPS v sprejemanju (2014); Regional SUMP in adoption (2014)
Renče-Vogrsko število 4324 2014 Regionalna CPS v sprejemanju (2014); Regional SUMP in adoption (2014)
Šempeter-Vrtojba število 6302 2014 Regionalna CPS v sprejemanju (2014); Regional SUMP in adoption (2014)

Cilji

Predlog Nacionalne strategije celostnega prometnega načrtovanja na lokalni ravni (MzIP, 2012a) vsebuje cilj, da bodo do leta 2015 CPS izdelale vse velike občine (mestne občine in občine z naseljem z več kot 10.000 prebivalci) in 20 % manjših občin. Do leta 2020 bo CPS izdelalo 75 % vseh občin (samostojno ali v povezavi s sosednjimi občinami), večina preostalih občin bo delovala po principih CPN.


Celostno prometno načrtovanje izhaja iz izkušenj dobro delujočih praks mnogih evropskih mest, ki se z izzivi prometa ukvarjajo že dalj časa in uspešno uresničujejo ključna načela tega pristopa. V Veliki Britaniji, Franciji in Italiji so CPS že nekaj časa obvezne, zato imajo te države največ izkušenj z uvajanjem CPN in CPS in so bile vir navdiha Evropski komisiji pri aktivnem spodbujanju uvajanja CPS na evropski ravni. V nekaterih državah (npr. Švedska, flamski del Belgije, Španija) države aktivno spodbujajo pripravo CPS in njihovo izvajanje. Celovit pregled stanja CPN in CPS v EU in posameznih državah podaja na spletni strani Evropska platforma za CPS (European Platform on SUMPs - http://www.eltis.org/mobility-plans).

Celosten pristop k izzivom prometa nadgrajuje obstoječe metode načrtovanja in ustrezno upošteva načela strateškega razmišljanja, vključevanja, sodelovanja in vrednotenja. Ima merljive koristi in opazno dodano vrednost, zaradi katerih tudi pri nas vedno več deležnikov prepoznava prednosti uporabe tega pristopa v lokalnem in regionalnem okolju ter se odloči za pripravo CPS kljub temu, da slednja še ni zakonsko zahtevana. Do konca leta 2015 so tak dokument pripravile naslednje občine: Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Piran in skupaj občine Goriške regije -  Nova Gorica, Šempeter - Vrtojba, Renče - Vogrsko, Miren – Kostanjevica, Kanal ob Soči in Brda.

V zadnjih nekaj letih je Evropska komisija izdala kar nekaj priporočil, usmeritev in spodbud na temo CPS. Vlada RS je tem sporočilom pritegnila in že nekaj časa dela na načinih, s katerimi bi občine spodbudila k izdelavi CPS. Napovedi, da bo Evropska unija dodelitev sredstev za promet pogojevala z obstojem tovrstnega strateškega dokumenta v občini, postajajo realnost.

Smernice za pripravo CPS (MzIP, 2012) izpostavljajo naslednje prednosti CPN:

  • Boljša kakovost bivanja – CPN pomeni načrtovanje za ljudi, in ne za avtomobile in promet. To se odraža na primer v boljši kakovosti javnih prostorov, izboljšani varnosti otrok, zmanjšanju količine toplogrednih plinov in podobno.
  • Pozitivni učinki na okolje in zdravje -  delovanje v smeri izboljšanja kakovosti zraka, zmanjševanja hrupa in blaženja podnebnih sprememb ter spodbujanje aktivne mobilnosti prebivalcev, da bi hodili peš ali se vozili s kolesom, ima pozitivne učinke na zdravje in prinaša pomembne prihranke pri stroških, ki so povezani z njim.
  • Izboljšani mobilnost in dostopnost - CPN zagotavlja boljšo mobilnost vseh prebivalcev in lajša dostopnost do posameznih območij in storitev.
  • Izboljšana podoba občine - občina, ki si prizadeva za celostno načrtovanje prometa, se lahko ponaša z videzom inovativnosti in naprednosti.
  • Odločitve, ki jih podpira javnost - načrtovanje za ljudi vključuje načrtovanje z ljudmi in se odziva na potrebe različnih skupin uporabnikov. Z vključevanjem javnosti lahko odločitve za ali proti ukrepom na področju prometa v občinah pridobijo pomembno stopnjo javne legitimnosti.
  • Učinkovito izpolnjevanje okoljskih obveznosti - izdelava CPS je učinkovit način izpolnjevanja pravnih obveznosti, kot so Direktiva o kakovosti zraka Evropske komisije ali nacionalni predpisi za nadzor nad hrupom.
  • Nove in celovite politične vizije - CPN ponuja dolgoročno in strateško vizijo zagotavljanja mobilnosti. Spodbuja kulturo učinkovitega in integriranega načrtovanja, ki teži k vključevanju sektorskih politik, institucij in sosednjih občin ter omogoča tudi doseganje drugih ciljev občine (gospodarskih, socialnih, okoljskih).
  • Izboljšanje dostopa do sredstev - CPS lahko zagotovi dostop do sredstev, ki so na voljo za inovativne rešitve, in poveča konkurenčnost občine pri prijavah na razpise za evropska finančna sredstva.

MzI, pristojno za promet v državi, je v zadnjih letih prepoznalo ključne probleme na področju trajnostne mobilnosti in pristopilo k načrtu za reševanje te problematike s pomočjo kohezijskih sredstev. Zato je v Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (2015) v okviru prednostne osi za spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za mestna območja, uvrstila ukrepe trajnostne mobilnosti. Gre predvsem za izdelavo CPS za vsaj 40-50 občin z naselji mestnega značaja in za izvajanje ukrepov teh strategij, kot so: ureditev varnih dostopov do postaj in postajališč javnega prevoza, ureditev stojal in nadstrešnic za parkiranje koles, sistem P+R (parkiraj in se pelji), ureditev postajališč javnega prevoza ter pločnikov in kolesarskih stez. Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost se bodo oblikovali in izvajali ustrezni ukrepi upravljanja mobilnosti, kot na primer trajnostna parkirna politika, izdelava mobilnostnih načrtov institucij, omejevanje prometa v mestnih jedrih za osebni promet, zelena mestna logistika, uporaba sodobnih tehnologij za učinkovito upravljanje mobilnosti in izobraževalno ozaveščevalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti. Pomembno je tudi usposabljanje za izdelovalce CPS, ki ga je zagotovilo MzI v sodelovanju s Slovensko platformo za trajnostno mobilnost. S tem izobraževanjem je bila v letih 2014 in 2015 ideja in koncept trajnostnega načrtovanja mobilnosti prenesena na približno 70 strokovnjakov s področja prometnega in prostorskega načrtovanja, kar prav tako pomeni pomemben premik v to smer. Z aktivno vlogo MzI se obeta Sloveniji na tem področju pomemben preboj.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Nacionalna strategija celostnega prometnega načrtovanja na lokalni ravni - predlog (MzIP, 2012)
Izvorna baza podatkov oz. vir: MzI in Slovenska platforma za trajnostno mobilnost
Skrbnik podatkov:MzI in Slovenska platforma za trajnostno mobilnost
Datum zajema podatkov za kazalec: November, 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Slovenska platforma za trajnostno mobilnost in MzI spremljata stanje izdelave CPS v občinah. S predvidenim sofinanciranjem izdelave CPS in njihovega izvajanja bo od leta 2016 MzI imelo neposreden nadzor nad številom in kakovostjo CPS v slovenskih občinah.
Metodologija obdelave podatkov: MzI zaenkrat še nima mehanizma nadzora in certificiranja kakovosti CPS, vendar načrtuje vzpostavitev takega sistema sočasno s pričetkom sofinanciranja izdelave in izvajanja CPS v letu 2016.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: kazalec kaže ambicije občin pri CPN, kar ima zaradi večje podpore trajnostnim načinom prevozov tudi pomembne posredne okoljske učinke.
Slabosti: Podatek se ne zbira na ravni EU, zato mednarodna primerjava ni mogoča. Neobstoj sistema nadzora kakovosti in izvajanja CPS trenutno še ne omogoča spremljanja uspešnosti tega pristopa.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca: omenjen neobstoj sistema nadzora kakovosti in izvajanja CPS zmanjšuje zanesljivost kazalca.
Negotovost kazalca: Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 3 (podatki se ne zbirajo na ravni EU)

Podatki za druge države:
Na ravni EU se sistematično ne zbira podatkov o številu mest s CPS in njihovi kakovosti. Najboljši  pregled stanja Evropska platforma za CPS (European Platform on SUMPs - http://www.eltis.org/mobility-plans).

Drugi viri in literatura:
MzIP (2012): Trajnostna mobilnost za uspešno prihodnost: Smernice za pripravo Celostne prometne strategije. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in Slovenska platforma za trajnostno mobilnost. Ljubljana.
MzIP (2012a): Nacionalna strategija celostnega prometnega načrtovanja na lokalni ravni. Predlog. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Ljubljana.
Rupprecht Consult (2014): Guidelines. Developing and Implementing a Sustainable Urban Mobility Plan. Rupprecht Consult – Forschung und Beratung GmbH. Cologne.

Datum zajema podatkov