KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2019 znašal 16,9 %. Glede na leto prej se je povečal za 0.2 %, zaradi nekoliko nižje skupne rabe energije.


Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji in zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in obnovljivih frakcij odpadkov, geotermalne, vodne in vetrne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Kazalec obnovljivi viri energije daje grobo informacijo glede zmanjševanja vpliva rabe energije na okolje, saj povečevanje rabe OVE vpliva na zmanjševanje rabe fosilnih virov energije. Ta imajo negativen vpliv na okolje. Kljub temu velja opozoriti, da tudi raba OVE lahko negativno vpliva na okolje - preko izgradnje naprav za izkoriščanje OVE (npr. posegi v okolje ob izgradnji hidroelektrarn), preko proizvodnje naprav za izkoriščanje OVE (pridobivanje surovin za sončne elektrarne in baterije) ter tudi preko samega obratovanja naprav (npr. izpusti onesnaževal, hrup).


Grafi

Slika EN18-1: Struktura oskrbe z obnovljivimi viri energije v Sloveniji leta 2019
Viri: 

Statistični urad RS. Vlada RS, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke

Bioplin [%]

HE [%]

Geotermalna energija [%]

Sončna energ. [%]

Tekoča biogoriva [%]

2019

1,95

33,81

4,78

3,22

8,45

Slika EN18-2: Gibanje skupne rabe energije, rabe OVE in deleža OVE v skupni rabi glede na leto 2000
Viri: 

IJS-CEU, SURS, MOP, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke

Raba OVE (SURS) [ktoe]

Skupna raba energije [ktoe]

Delež OVE (SURS) [%]

Raba OVE (SURS) [Indeks (2000 = 100)]

Skupna raba energije [Indeks (2000 = 100)]

Delež OVE (SURS) [Indeks (2000 = 100)]

2000

895,71

6604,13

13,56

100

100

100

2001

977,23

6871,65

14,22

109,10

104,05

104,85

2002

830,52

6850,39

12,12

92,72

103,73

89,39

2003

860,79

6973,25

12,34

96,10

105,59

91,02

2004

952,09

7166,23

13,29

106,29

108,51

97,96

2005

1005,08

7445,36

13,50

112,21

112,74

99,53

2006

936,54

7393,33

12,67

104,56

111,95

93,40

2007

980,74

7496,85

13,08

109,49

113,52

96,46

2008

1080,10

7889,00

13,69

120,59

119,46

100,95

2009

1113,73

7124,36

15,63

124,34

107,88

115,26

2010

1158,57

7249,41

15,98

129,35

109,77

117,83

2011

1077,25

7318,09

14,72

120,27

110,81

108,53

2012

1106,13

7043,94

15,70

123,49

106,66

115,78

2013

1210,57

6844,04

17,69

135,15

103,63

130,42

2014

1245,82

6615,21

18,83

139,09

100,17

138,86

2015

1107,24

6560,44

16,88

123,62

99,34

124,44

2016

1162,85

6766,87

17,18

129,83

102,46

126,70

2017

1096,26

6961,60

15,75

122,39

105,41

116,11

2018

1148,10

6878,74

16,69

128,18

104,16

123,06

2019

1139,28

6745,02

16,89

127,19

102,13

124,54

Slika EN18-3: Raba obnovljivih virov energije v obdobju 1992-2015
Viri: 

Statistični urad RS. Vlada RS, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke

Skupaj [ktoe]

Tekoča biogoriva [ktoe]

Sončna energ. [ktoe]

Geotermalna en. [ktoe]

HE [ktoe]

Bioplin [ktoe]

Les in druga trdna biomasa [ktoe]

2000

895,71

0

0

0

329,71

3,63

562,37

2001

977,23

0

0

0

326,40

4,34

646,49

2002

830,52

0

0

0

284,87

5,03

540,63

2003

860,79

0

0

0

254,34

5,73

600,72

2004

952,09

0

0

0

352,02

6,63

593,44

2005

1005,08

0

0

0

297,59

6,78

700,71

2006

936,54

4,09

0

0

308,77

8,44

615,24

2007

980,74

13,80

0

0

280,83

11,93

674,19

2008

1080,10

24,63

0

0

345,49

14,07

695,92

2009

1113,73

30,41

8,02

6,56

405,42

22,39

640,92

2010

1158,57

45,73

9,35

28,08

388,47

30,39

656,56

2011

1077,25

36,26

14,49

29,97

306,27

35,97

654,29

2012

1106,13

52,00

23,81

31,63

335,27

38,14

625,28

2013

1210,57

60,12

28,66

35,47

398,06

34,74

653,52

2014

1245,82

45,22

32,35

37,18

523,78

30,81

576,48

2015

1107,24

30,81

33,95

41,35

327,35

29,66

644,12

2016

1162,85

19,39

33,46

46,79

387,22

30,18

645,80

2017

1096,26

26,11

34,95

51,22

332,62

25,71

625,65

2018

1148,10

75,16

32,50

52,44

404,50

24,32

559,18

2019

1139,28

96,23

36,64

54,46

385,16

22,21

544,59

Slika EN18-4: Delež obnovljivih virov energije v oskrbi z energijo za leti 2000 in 2019 za države EU 28
Viri: 

EUROSTAT, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke

2000 [%]

2019 [%]

EU-28

5,70

15,36

EU-15

5,61

15,82

NMS 10

5,05

11,84

-

Švedska

30,15

42,81

Latvija

30,82

39,20

Finska

22,69

35,70

Danska

23,90

34,80

Avstrija

9,10

29,78

Portugalska

14,87

25,34

Estonija

9,55

24,44

Hrvaška

12,21

24,30

Litva

11,03

20,36

Italija

10,30

18,99

Romunija

5,81

18,16

SLOVENIJA

5,51

16,99

Nemčija

11,23

14,88

Španija

2,61

14,88

Bolgarija

4,19

13,11

Slovaška

4,96

12,94

Grčija

4,27

12,39

Velika Britanija

6,14

12,04

Češka rep.

2,67

11,34

Francija

3,28

11,32

Irska

3,25

10,86

Madžarska

1,08

10,59

Poljska

1,64

9,53

Ciper

1,90

9,36

Belgija

1,65

7,70

Nizozemska

0,98

7,15

Luksemburg

1,07

7,05

Malta

0,07

5,63


Cilji

- 12 % delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije leta 2010 (ReNEP, 2004).

- Povečanje deleža obnovljivih virov energije v oskrbi z energijo, ki ni več kvantitativno določeno. Cilj za delež OVE je določen kot delež OVE v bruto rabi končne energije (glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v končni rabi energije).

- Vsaj 27-odstotni skupni delež OVE in sektorske deleže OVE: o 43-odstotni delež v sektorju električna energija, o 41-odstotni delež v sektorju toplota in hlajenje, o 21-odstotni delež v prometu (delež biogoriv45 je 11 %).

- Raba OVE se glede na leto 2017 do leta 2030 v projekcijah poveča za 3.890 GWh, od tega za 2.223 GWh proizvodnja električne energije iz OVE, za 1.841 GWh poraba biogoriv v prometu, raba toplote iz OVE pa se zmanjša za 488 GWh. Raba končne energije se v istem obdobju zmanjša za 3.247 GWh (raba električne energije se poveča za 1.246 GWh, raba v prometu za 253 GWh, raba energije za ogrevanje in hlajenje pa se zmanjša za 4.746 GWh).

- V skladu z novo direktivo o OVE se v vseh scenarijih pri biogorivih postopoma povečuje delež naprednih biogoriv.

- Tudi pri oskrbi z zemeljskim plinom je do leta 2030 postavljen indikativni cilj, ki je 10- odstotni delež plinastih goriv iz OVE (bioplin, SNP, H2).


Raba obnovljivih virov energije je leta 2019 znašala 1.139 ktoe, kar je 0,7 % manj kot leto prej. Največji delež je predstavljal les in druga trdna biomasa s 47,8 %, drugi najpomembnejši vir je vodna energija z 33,8 %. Ostali viri so: tekoča biogoriva z 8,4 %, geotermalna energija s 4,8 %, sončna energija z 3,2 % in bioplin s 1,9 % (Slika EN 18-1).

Visoka raba lesne biomase je glede na veliko pokritost z gozdovi (58,2 %; ZGS, 2021), pričakovana in smotrna. Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2019 408 ktoe), sledita industrija z 90 ktoe in transformacije s 66 ktoe. SURS rabe lesne biomase v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) ne spremlja, zato je raba v Sloveniji podcenjena. Gibanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih lahko razložimo z naslednjimi dejavniki: cene kurilnega olja, gospodarska kriza, spodbujanje nakupa kotlov na les ter visokega deleža lastnikov gozdov med prebivalci Slovenije. Poleg tega na rabo lesa vpliva tudi kako hladna je zima. Leta 2014 je bila zima izrazito topla, zato je bila raba lesa občutno manjša kot leta 2013 in 2015. V zadnjih treh letih se je raba lesne biomase v gospodinjstvih močno znižala (za skoraj 22 % v primerjavi z letom 2016) predvsem zaradi ukrepov na področju učinkovite rabe ter zamenjave lesne biomase s kurilnim oljem ter toplotnimi črpalkami. V industriji se je raba biomase po letih rasti od leta 2007 zmanjševala. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap ter tudi propadanje lesno predelovalne industrije. Po letu 2012 se raba zopet povečuje,v obdobju 2015–2019 pa stagnira. V transformacijah se je raba lesne biomase leta 2008 občutno povečala, zaradi sosežiga v TEŠ, TET in TE-TOL. Po tem letu les uporabljajo le v TE-TOL. Leta 2019 je bila za 324 % višja kot leta 2000. Narašča tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju.

Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2 obravnavana kot CO2 nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer nastajajo velike količine prašnih delcev, ki so nevarni za zdravje, ter hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Nepopolno zgorevanje lesa je tudi pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi, velik vpliv na emisije ima tudi pravilno kurjenje, najbolj optimalna pa je raba lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je leta 2019 znašala 3.683 GWh (brez črpalne HE), kar je za 4,3 % manj kot leto prej. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2019 povečale za 57 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje novih ter gradenj in obnov malih hidroelektrarn.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: bioplini (odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini - bioplinske naprave v kmetijstvu), geotermalna energija ter energija okolja (v toplotnih črpalkah), sončna energija, vetrna energija ter tekoča biogoriva. Skupna raba ostalih OVE se je v letih 2010-2019 povečala za 63,7 %. Raba bioplina se je v obdobju 2000-2012 povečala za 951 %. Zlasti je bila velika rast opazna po letu 2008. Leta 2013 se je raba bioplina prvič zmanjšala, in sicer za 8,9 %, kar lahko pripišemo zaostritvi glede uporabe vhodnih substratov, zmanjšanje pa se je nadaljevalo tudi v obdobju 2014–2019, z izjemo leta 2016 v katerem je zabeležena 2-odstotna rast. Raba tekočih biogoriv v prometu se pojavi leta 2006 in do leta 2013 narašča. V obdobju 2014–2016 se je raba tekočih biogoriv zmanjševala, kot posledica ukinitve subvencij za primešavanje biogoriv. V zadnjih treh letih se raba tekočih biogoriv znatno povečuje kar je posledica povečevanja primešavanja. Raba energije okolja s toplotnimi črpalkami je v gospodinjstvih zajeta od leta 2000, leta 2010 pa je bila dodana neposredna raba geotermalne energije v ostali rabi (zdravilišča, kmetijstvo). Skupna raba geotermalne energije in energije okolja se povečuje, zlasti na račun toplotnih črpalk. Raba sončne energije s termičnimi sprejemniki sončne energije počasi narašča. Poleg tega statistika spremlja tudi proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah. Proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah je bila leta 2018 celo nižja v primerjavi z letom 2014, predvsem zaradi manjše osončenosti. V letu 2019 pa se je proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah močno povečala (18,9 %), zaradi večje osončenosti in večje skupne kapacitete, ki je predvsem posledica novih vstopov sončnih naprav v prenovljeno podporno shemo.

Raba obnovljivih virov je leta 2019 predstavljala 16,9 % skupne rabe energije. S tem je bil cilj za leto 2010 v višini 12 % presežen. Na doseganje cilja je poleg povečanja rabe obnovljivih virov in izboljšanja statističnega spremljanja njihove rabe močno vplivalo tudi zmanjšanje skupne rabe energije kot posledica gospodarske krize in izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (za več glej kazalec EN16 Skupna raba energije po gorivih in EN10 Raba končne energije po sektorjih). Kljub povečanju rabe OVE cilj glede deleža OVE v bruto rabi končne energije ni bil dosežen (glej EN24 Delež OVE v bruto rabi končne energije)

V EU-28 je leta 2019 raba obnovljivih virov predstavljala 15,4 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je delež povečal za 9,7 odstotne točke, raba OVE pa za 255 %. Raba obnovljivih virov v EU-28 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Med obnovljivimi viri v EU-28 tako kot v Sloveniji močno prevladuje lesna biomasa (41 %), sledijo vetrna energija (14,7 %), hidroenergija (11,1 %), tekoča biogoriva (7 %), bioplin (7,7 %), sončna energija (6,4 %), obnovljive frakcije komunalnih odpadkov (4,2 %) ter geotermalna energija in energija okolja (2,7 %). V obdobju 2000-2019 se je najbolj povečala raba lesne biomase, sledijo vetrna energija in biogoriva. Nižja je bila le raba vodne energije zaradi slabših hidrološki razmer.


Cilji povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatke za Slovenijo zbira SURS na podlagi Zakona o državni statistiki.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.

Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije je izračunan kot količnik rabe obnovljivih virov energije in skupne rabe energije v določenem letu.

Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije, je bila skupna raba energije imenovalec, števec pa je bila skupna raba OVE.

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (povezava do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Raba obnovljivih virov energije in odpadkov

TJ

Statistični urad RS, 2021; Institut Jožef Stefan, 2021

2000-2019

Podatki so na voljo oktobra za preteklo leto

Letno

31.3.2021

Podatki so pripravljeni skladno z mednarodno metodologija, zato so popolnoma primerljivi

Skupna raba energije

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): -

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatke za EU zbira Eurostat na podlagi Uredbe 1099/2008 (Regulation (EC) No 1099/2008 of the European Parliament and of the Council of 22 October 2008 on energy statistics)
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: V kazalcu so uporabljeni deleži, ki so izračunani kot kvocient vrednosti porabe obnovljivih virov energije ter skupne porabe energije. Narejena je primerjava zadnjega poročevalnega leta z letom 2000.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (povezava do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Raba obnovljivih virov energije in odpadkov

ktoe

Eurostat, 2021

 

2000-2019

Marca so na voljo podatki za predpreteklo leto

Letno

31.3.2021

Skupna Raba energije

 


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER