KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest izven urbanih območij se zmanjšuje. Leta 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celega dne in v obdobju noči izpostavljenih okoli 16.000 prebivalcev manj kot leta 2012. V urbanih območjih se število izpostavljenih prebivalcev hrupu cestnega prometa ni zmanjšalo. Število prebivalcev, ki so v obdobju celega dne izpostavljeni višjim ravnem hrupa, je ostalo na enaki ravni kot leta 2012 in je ocenjeno na 64.000. V obdobju noči, ob najbolj prometnih cestah v urbanih območjih pa se število hrupu izpostavljenih prebivalcev nekoliko povečuje.

Število prebivalcev, ki živijo ob najprometnejših železniških progah izven urbanih območij, se med letoma 2012 in 2017 ni bistveno spremenilo. Leta 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celega dne izpostavljenih okoli 7.000 prebivalcev, v obdobju noči pa približno 10.700 prebivalcev. Znotraj urbanih območij je za obdobje noči sicer opaziti zmanjšanje števila izpostavljenih prebivalcev, vendar je bilo leta 2017 višjim ravnem nočnega hrupa kljub temu izpostavljenih okoli 8.800 prebivalcev.


Kazalec prikazuje število prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu prometa po najbolj prometnih cestah in železniških progah, izven in znotraj urbanih območij. Prikazano je skupno število prebivalcev izpostavljenih hrupu nad ravnijo 65 dB oz. 55 dB v obdobju celotnega dne in hrupu nad ravnijo 55 dB oz. 50 dB v obdobju noči.

Kriterij, ki določa obravnavane ceste oz. železniške proge je pretok prometa in se glede na fazo strateškega kartiranja hrupa razlikuje:

- v I. fazi strateškega kartiranja hrupa (l. 2007) so bile izven urbanih območij obravnavane avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno in železniške proge z več kot 60.000 prevozov vlakov letno; znotraj urbanih območij z več kot 250.000 prebivalcev (op. v Sloveniji: mesto Ljubljana) pa prav tako avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno, hkrati pa tudi druge relevantne mestne ceste in vse železniške proge.

- v II. fazi (l. 2012) in III. fazi (l. 2017) strateškega kartiranja hrupa so bile izven urbanih območij obravnavane avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno in železniške proge z več kot 30.000 prevozov vlakov letno; znotraj urbanih območij z več kot 100.000 prebivalci (op. v Sloveniji: mesti Ljubljana in Maribor) pa avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 1 milijon prevozov ter druge relevantne mestne ceste ter vse železniške proge.

Op. v vseh treh fazah naj bi bila obravnavana tudi večja letališča z vsaj 50.000 premiki letal letno, vendar v Sloveniji tako velikega letališča ni.

Za prikaz ocene izpostavljenosti prebivalcev hrupu sta izbrana kazalca hrupa Ldvn in Lnoč:

- kazalec Ldvn (kazalec hrupa v dnevnem, večernem in nočnem času oz. celodnevni kazalec) se določi iz Ldan, Lvečer in Lnoč po naslednji formuli:

pri čemer so Ldan, Lvečer in Lnoč določeni kot dolgoročne (trajne) ravni hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za vsa dnevna, večerna in nočna obdobja vseh koledarskih dni posameznega leta.

 

- kazalec Lnoč (za obdobje noči) je določen kot dolgoročna (trajna) raven hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2 in sicer za vsa nočna obdobja vseh koledarskih dni posameznega leta. Obdobje noči traja od 22. ure do 6. ure zjutraj (skupaj 8h).

Ekvivalentna raven hrupa je izražena kot A-vrednotena raven zvočnega tlaka dB(A), to je raven hrupa, ki ga realno zaznava človeško uho z ozirom na občutljivost na določene frekvence.


Grafi

Slika HR01-1: Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostjo 55 dB v obdobju celega dne in nad 50 dB v obdobju noči, ob cestah izven in znotraj urbanih območij
Prikaži podatke
Ceste 2007 [št. prebivalcev] Ceste 2012 [št. prebivalcev] Ceste 2017 [št. prebivalcev]
Ldvn > 55izven urb. obm. 136343 146151 112341
Lnoč > 50izven urb. obm. 85771 96351 73084
Ldvn > 55znotraj urb. obm. 168696 206709 207815
Lnoč > 50znotraj urb. obm. 113945 137477 152871
Slika HR01-2: Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostjo 65 dB v obdobju celega dne in nad 55 dB v obdobju noči, ob cestah izven in znotraj urbanih območij
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota Ldvn  > 65
izven urb. obm.
Lnoč > 55
izven urb. obm.
Ldvn  > 65
znotraj urb. obm.
Lnoč > 55
znotraj urb. obm.
Ceste 2007 št. prebivalcev 28988 37212 51967 59516
Ceste 2012 št. prebivalcev 43688 50817 64615 61730
Ceste 2017 št. prebivalcev 27507 34271 64035 78035
Slika HR01-3: Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostjo 55 dB v obdobju celega dne in nad 50 dB v obdobju noči, ob železniških progah izven in znotraj urbanih območij
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota Ldvn  > 55
izven urb. obm.
Lnoč > 50
izven urb. obm.
Ldvn  > 55
znotraj urb. obm.
Lnoč > 50
znotraj urb. obm.
Železniške proge 2007 št. prebivalcev 10051 8482 11326 8832
Železniške proge 2012 št. prebivalcev 20791 17567 24620 21022
Železniške proge 2017 št. prebivalcev 22596 19391 28176 15589
Slika HR01-4: Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostjo 65 dB v obdobju celega dne in nad 55 dB v obdobju noči, ob železniških progah izven in znotraj urbanih območij
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota Ldvn  > 65
izven urb. obm.
Lnoč > 55
izven urb. obm.
Ldvn  > 65
znotraj urb. obm.
Lnoč > 55
znotraj urb. obm.
Železniške proge 2007 št. prebivalcev 1864 4026 1124 2998
Železniške proge 2012 št. prebivalcev 6959 9850 6645 10646
Železniške proge 2017 št. prebivalcev 7057 10672 7735 8810
Slika HR01-5: Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostjo 55 dB v obdobju celega dne in nad vrednostjo 50 dB v obdobju noči, izven in znotraj urbanih območij v EU, v letu 2017
Viri:
Prikaži podatke
Območje Enota Ceste Železniške proge Letališča Ceste Železniške proge Letališča
Znotraj urbanih območij, Ldvn > 55 št. prebivalcev    78.236.200,00      10.337.200,00        3.028.200,00                              -                                -                             -    
Znotraj urbanih območij, Lnoč > 50 št. prebivalcev    55.088.700,00        7.833.100,00            857.400,00                              -                                -                             -    
Izven urbanih območij, Ldvn > 55 št. prebivalcev                           -                               -                               -         30.574.800,00       10.666.700,00       1.072.800,00  
Izven urbanih območij, Lnoč > 50 št. prebivalcev                           -                               -                               -         20.705.700,00         8.826.700,00          439.800,00  

Cilji

  • Osrednji cilj varstva pred hrupom je zmanjšati število prebivalcev izpostavljenih hrupu nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa (op. mejna vrednost za kazalec Ldvn je 65 dB in za kazalec Lnoč 55 dB);
  • srednjeročni cilj je, da se število prebivalcev, ki so v dnevnem času izpostavljeni hrupu nad 55 dB ter število prebivalcev, ki so v nočnem času izpostavljeni hrupu nad 50 dB zmanjša;
  • dolgoročni cilj, v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (angl. WHO), je zmanjšati število prebivalcev, ki so v nočnem času izpostavljeni hrupu nad 40 dB.

Hrup v okolju je nezaželen zvok, ki ga povzročajo človekove dejavnosti na prostem. Izpostavljenost višjim ravnem hrupa lahko vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju. Zaradi navedenih razlogov je pomembno, da se število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, postopno in dolgoročno zmanjšuje. Med vsemi viri hrupa v okolje je prevladujoč hrup cestnega in železniškega prometa.

Iz analize izpostavljenosti prebivalcev hrupu prometa je razvidno, da se v Sloveniji število ljudi, izpostavljenih višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih cestah izven urbanih območjih postopoma zmanjšuje (Slika HR01-1 in Slika HR01-2). Medtem ko se je število prebivalcev, izpostavljenih hrupu ob najbolj prometnih cestah v urbanih območjih v obdobju noči nekoliko povečalo. V vplivnem območju najbolj prometnih železniških prog je stanje izpostavljenosti prebivalcev ravno obratno. Iz rezultatov zadnjega kartiranja hrupa je razvidno, da se je izpostavljenost prebivalcev hrupu prometa po železniških progah povečala, razen v urbanih območjih v obdobju noči, kjer je opazno zmanjšanje števila izpostavljenih prebivalcev (Slika HR01-3 in Slika HR01-4).

Pri interpretaciji rezultatov ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev ob najbolj prometnih cestah in železniških progah je treba upoštevati, da so se kriteriji izbora obravnavanih cest oz. obravnavanih odsekov železniških prog med I. in II. fazo strateškega kartiranja hrupa spremenili. S spremembo kriterijev se je bistveno povečal obseg obravnavanih območij in s tem število prebivalcev, ki živijo znotraj vplivnih območij obravnavanih cest oz. železniških prog. Za ugotavljanje trenda zmanjševanja oz. naraščanja izpostavljenosti prebivalcev različnim ravnem hrupa je torej najbolj ustrezna primerjava rezultatov II. in III. faze strateškega kartiranja hrupa.

Izpostavljenost prebivalcev hrupu ob najbolj prometnih cestah izven in znotraj urbanih območij

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest izven urbanih območij in so v obdobju celotnega dne izpostavljeni ravnem hrupa nad mejno vrednostjo 65 dB, se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo. Iz primerjave podatkov II. in III. faze strateškega kartiranja hrupa je razvidno, da je leta 2017 ocenjeno število prebivalcev, izpostavljenih hrupu nad 65 dB, manjše za približno 16.000 prebivalcev. V podobnem obsegu se je zmanjšalo tudi število prebivalcev izven urbanih območij, ki so v obdobju noči izpostavljeni ravnem hrupa nad mejno vrednostjo 55 dB (Slika HR01-2).

Izboljšanje stanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu cestnega prometa izven urbanih območij je razvidno tudi iz števila prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju obravnavanih cest in so tekom celega dne izpostavljeni ravni hrupa nad 55 dB oz. nad 50 dB v obdobju noči (Slika HR01-1).

Zmanjšanje števila prebivalcev, izpostavljenih višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih cestah izven urbanih območij kaže na učinkovitost izvedenih protihrupnih ukrepov. Pri tem je treba upoštevati, da podatki odražajo le učinek ukrepov, kot so preusmeritve prometnih tokov, preplastitve cestišč, omejitve hitrosti ali protihrupne ograje in nasipi, katerih posledica je zmanjšanje imisije hrupa, ne pa tudi ukrepov na stavbah (npr. zvočna izolacija oken).

V urbanih območjih se število prebivalcev, ki so tekom celega dne izpostavljeni ravnem hrupa, višjim od mejne vrednosti 65 dB, v zadnjih dveh kartiranjih ni pomembno spremenilo. Iz grafikona je razvidno (Slika HR01-2), da je takemu hrupu izpostavljenih več kot 64.000 prebivalcev. Bistveno pa je narastlo število prebivalcev, izpostavljenih hrupu nad mejno vrednostjo 55 dB v obdobju noči. Občutljivost okolja za obremenjevanje s hrupom je ponoči največja, saj lahko hrup pomembno vpliva na motnje spanja, zato je eden izmed osrednjih ciljev urejanja hrupa v okolju, da se njihovo število prioritetno zmanjša.

V urbanih območjih se ocena števila s hrupom preobremenjenih prebivalcev ne zmanjšuje v skladu z zastavljenimi cilji. Med drugim je treba izpostaviti, da imajo v primerjavi z območji zunaj mest urbana območja omejene možnosti postavljanja protihrupnih ograj in nasipov. V mestnih običajno zanje ni dovolj prostora oz. je tovrsten ukrep s stališča urbanizma pogosto nesprejemljiv. Za zmanjševanje obremenjenosti prebivalcev s hrupom v urbanih območjih se zato pogosteje izvaja pasivna protihrupna zaščita (npr. vgradnja ustreznih zvočno izolativnih oken na izpostavljenih objektih), ki pa se ne odraža v strateškem kartiranju hrupa oz. končni oceni števila hrupu izpostavljenih prebivalcev, saj ne vpliva na modelni izračun širjenja hrupa. Prav tako ni zanemarljivo dejstvo, da se ob obstoječi prometni infrastrukturi gradijo nova stanovanja, vanje pa priseljujejo novi prebivalci.

Izpostavljenost prebivalcev hrupu ob najbolj prometnih železnicah izven in znotraj urbanih območij

V primerjavi s hrupom ob najbolj prometnih cestah, se je število prebivalcev, ki so v obdobju celega dne izpostavljeni višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih železnicah, tako izven kot znotraj urbanih območij, povečalo (Slika HR01-3). Po številu izpostavljenih prebivalcev po vseh kazalcih sicer izstopa prva faza strateškega kartiranja, saj je bilo takrat obravnavanih bistveno manj železniških prog.

Ocena števila prebivalcev, ki živijo ob najprometnejših železniških progah izven urbanih območij in so v obdobju dneva izpostavljeni hrupu železniškega prometa, nad mejno vrednostjo 65 dB, ostaja v zadnjih dveh fazah ocenjevanja hrupa precej podobna: leta 2012 je bilo takih prebivalcev 6.959 leta 2017 pa 7.057 (Slika HR01-4). Tudi v obdobju noči je razlika v oceni števila izpostavljenih prebivalcev med letoma 2012 in 2017 majhna. Ob zadnjem kartiranju je bilo v obdobju noči hrupu nad mejno vrednostjo 55 dB izpostavljenih 822 prebivalcev več.

Znotraj urbanih območij pa je ravno za obdobje noči opaziti zmanjšanje števila izpostavljenih prebivalcev. Rezultati kartiranja hrupa namreč kažejo, da je v primerjavi s predhodnimi fazami v urbanih območjih leta 2017 število prebivalcev, ki so ponoči izpostavljeni višjim ravnem hrupa, upadlo, kljub temu je bilo ob zadnjem kartiranju hrupu nad mejno vrednost 55 dB v času noči izpostavljenih 8.810 prebivalcev.

Izpostavljenost prebivalcev hrupu v okolju v Evropski uniji

Po podatkih Evropske agencije za okolje so bili leta 2017 v Evropski uniji (28 držav članic, op. všteto tudi Združeno kraljestvo) hrupu v okolju najbolj izpostavljeni prebivalci, ki živijo v vplivnem območju cest, zlasti znotraj urbanih območij. Hrupu cestnega prometa nad ravnijo 55 dB je bilo izpostavljenih skoraj 80 milijonov prebivalcev v urbanih območjih, izven urbanih območij pa 30 milijonov prebivalcev EU. Ob železniških progah je bilo v obdobju celega dne hrupu nad vrednostjo 55 dB in hrupu v obdobju noči nad vrednostjo 50 dB izpostavljenih približno 10 milijonov prebivalcev, tako znotraj kot tudi zunaj urbanih območij. Nezanemarljiv je tudi hrup večjih letališč. V urbanih območjih je bilo tovrstnemu hrupu v obdobju celega dne izpostavljenih približno tri milijone prebivalcev, izven urbanih območij pa približno en milijon prebivalcev (Slika HR01-5).


Metodologija

Cilji so povzeti po: Operativni program varstva pred hrupom iz leta 2018

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so prikazani za leto 2017, 2012 in 2007.

Republika Slovenija je kot članica EU obvezana k izpolnjevanju Direktive 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (v nadaljevanju: Direktiva END), ki narekuje državam članicam, da v petletnih ciklih izdelajo strateške karte hrupa, o njih obveščajo javnost, poročajo Evropski komisiji in na njihovi osnovi izdelajo in izvajajo operativne programe varstva pred hrupom.

Določila Direktive END so v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami), Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04 in 59/19), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19) in Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08).

Namen strateških kart hrupa je določitev ocene obremenjenosti prebivalcev, stavb in površin s hrupom ob najbolj prometnih cestah, železniških progah in v večjih poselitvenih območjih.

Ocena izpostavljenosti okoljskemu hrupu se določa z modelnim izračunom na podlagi začasnih metod za ocenjevanje kazalcev hrupa iz Priporočila Komisije 2003/613/ES v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov. Hrup cestnega prometa je ocenjen po francoski metodi ocenjevanja »NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU-LCPC-CSTB)«, navedeni v »Arrźté du 5 mai 1995 relatif au bruit des infrastructures routires, Journal Officiel du 10 mai 1995, 6. člen" in francoskim standardom »XPS 31-133«. Hrup prometa po železniških progah je ocenjen po nizozemski metodi ocenjevanja »metoda RMR« objavljeni v »Reken-en Meetvoorschrift Railverkeerslawaai '96, Ministerie Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer, 20. novembra 1996«. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi.

Za oceno obremenitve okolja s hrupom sta bila skladno z Direktivo END uporabljena harmonizirana kazalca hrupa Ldvn in Lnoč.

Obremenjenost okolja s hrupom se izračuna v območju 1.000 m od osi cest oz. prog. Posameznemu stanovanjskemu objektu v tem območju se pripiše najvišjo izračunano vrednost kazalca hrupa na njegovi fasadi. Razvrstitev prebivalcev v razrede izpostavljenosti hrupu je izvedena tako, da se privzame, da so vsi prebivalci stanovanjskega objekta, ki imajo v njem prijavljeno stalno prebivališče, obremenjeni z najvišjo vrednostjo kazalca hrupa izračunanega na fasadi stavbe.

V I. fazi strateškega kartiranja hrupa (l. 2007) so bile obravnavane ceste z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno, železniške proge z več kot 60.000 prevozov vlakov letno ter poselitveno (oz. urbano) območje z več kot 250.000 prebivalci (op. mesto Ljubljana). Na osnovi prometnega modela so bile izdelane strateške karte hrupa za 462 km odsekov državnih cest (od tega 312 km na avtocestah in hitrih cestah ter 150 km na glavnih in regionalnih cestah) in 67 km železniških prog.

V II. fazi (l. 2012) in III. fazi (l. 2017) strateškega kartiranja hrupa so bile obravnavane ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno in železniške proge z več kot 30.000 prevozov vlakov letno ter poselitvena (oz. urbana) območja z več kot 100.000 prebivalci (op. mesti Ljubljana in Maribor), kjer so bile obravnavane ceste z več kot 1 milijon prevozov vozil letno in železniške proge z več kot 10.000 prevozov vlakov letno.

V II. fazi so bile na osnovi prometnega modela izdelane strateške karte hrupa za 1244 km državnih cest (od tega 607 km avtocest in hitrih cest ter 637 km glavnih in regionalnih cest) in 288 km železniških prog. Na območju mesta Ljubljana je bilo obravnavanih 353 km cest in 54 km železniških prog, na območju mesta Maribor pa 184 km cest in 15 km železniških prog.

V III. fazi so bile na osnovi prometnega modela izdelane strateške karte hrupa za 1153 km državnih cest (od tega 610 km avtocest in hitrih cest ter 543 km glavnih in regionalnih cest) in 567 km železniških prog. Na območju mesta Ljubljana je bilo obravnavanih 353 km cest in 48 km železniških prog, na območju mesta Maribor pa 184 km cest in 18 km železniških prog.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki so povzeti iz strateških kart hrupa različnih upravljavcev virov hrupa in po različnih fazah kartiranja. Za posamezni vir hrupa je bila pripravljena ocena števila izpostavljenih prebivalcev po razredih hrupa, v kazalcu pa je prikazana vsota števila izpostavljenih prebivalcev nad izbrano ravnijo hrupa.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostjo 55 dB v obdobju celega dne in nad 50 dB v obdobju noči, ob cestah izven in znotraj urbanih območjih

št. prebivalcev

- Strateške karte hrupa za omrežje pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno v letu 2006, ki so v upravljanju DARS, d.d. 2007. EPI SPEKTRUM, d.o.o. in PNZ, d.o.o.

- Strateške karte hrupa za omrežje pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno v letu 2006, ki so v upravljanju DRSC. 2007. PNZ, d.o.o in EPI SPEKTRUM, d.o.o.

- Strateška karta hrupa za Mestno občino Ljubljana; za cestni in železniški promet na območju MOL – za leto 2006. 2008. A-PROJEKT Nataša Kepe-Globevnik, s.p.

- Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS, d.d., januar 2014, dopolnitev maj 2014. 2014. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., EPI SPEKTRUM Varstvo okolja, informacijski sistemi in storitve, d.o.o., A-projekt, d.o.o., in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

- Obratovalni monitoring hrupa za ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za ceste, september 2013. 2013. EPI SPEKTRUM, d.o.o., PNZ, d.o.o, in A-projekt d.o.o.

- Novelacija karta hrupa za Mestno občino Ljubljana, št. poročila A-projekt 20/2014, april 2014. 2014. A-PROJEKT, d.o.o., in PNZ, d.o.o.

- Strateška karta hrupa mesta Maribor za leto 2011, št. 2012-019/IMS, november 2013, dopolnitev maj 2014. 2014. EPI SPEKTRUM, d.o.o.

- Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS, d.d., december 2018. 2018. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., EPI SPEKTRUM d.o.o., A-projekt, d.o.o.

- Monitoring hrupa za ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, december 2019. 2019. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o, EPI SPEKTRUM, d.o.o., in A-projekt d.o.o.

- Strateška karta hrupa za poselitveno območje Mestne občine Maribor za leto 2016, dopolnitev marec 2019, 2018. EPI SPEKTRUM, d.o.o.

- Novelacija karta hrupa za Mestno občino Ljubljana, za ceste z več kot 1 mio vozil letno, presečno leto 2016, avgust 2019. 2019. A-PROJEKT, d.o.o.

2007, 2012, 2017

mesec dni po prejetju vseh strateških kart hrupa

Vsakih 5 let

November 2020

Da

Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostjo 65 dB v obdobju celega dne in nad 55 dB v obdobju noči, ob cestah izven in znotraj urbanih območjih

Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostjo 55 dB v obdobju celega dne in nad 50 dB v obdobju noči, ob železniških progah izven in znotraj urbanih območjih

- Strateške karte hrupa za omrežje pomembnih železniških prog z več kot 60.000 prevozov vlakov v letu 2006. 2007. EPI SPEKTRUM, d.o.o.

- Strateške karte hrupa za pomembne železniške proge v Republiki Sloveniji ter za ostale železniške proge na območjih Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor, julij 2014, dopolnjeno januar 2015. 2015. EPI SPEKTRUM, d.o.o., A-projekt, d.o.o in PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o.

- Obratovalni monitoring, novelacija strateških kart hrupa in izdelava strokovne podlage za operativni program varstva pred hrupom zaradi železniškega prometa za določene odseke železniških prog v RS za obdobje 2018 – 2023. 2020. EPI SPEKTRUM, d.o.o., PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o. in A-projekt, d.o.o.

Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostjo 65 dB v obdobju celega dne in nad 55 dB v obdobju noči, ob železniških progah izven in znotraj urbanih območjih

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Države EU so obvezane k izpolnjevanju Direktive 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, ki narekuje, da v petletnih ciklih izdelajo strateške karte hrupa, o njih obveščajo javnost, poročajo Evropski komisiji in na njihovi osnovi izdelajo in izvajajo operativne programe varstva pred hrupom.

Med obveznimi poročanimi podatki iz strateških kart hrupa je tudi število prebivalcev, ki so izpostavljeni določeni ravni hrupa.

Podatki v grafikonu se nanašajo na III. fazo strateškega kartiranja hrupa (l. 2017), ki so bili posredovani Evropski okoljski agenciji (EEA) do 1.1.2019.

Metodologija obdelave podatkov:

Evropska okoljska agencija (EEA) je zbrala podatke o obremenjenosti prebivalcev, zaradi različnih virov hrupa po državah članicah.

V kazalcu je prikazana skupna vsota števila izpostavljenih prebivalcev EU nad izbrano ravnijo hrupa, glede na vir hrupa in glede na to ali gre za vir znotraj ali izven urbanega območja.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpostavljenost prebivalcev ravnem hrupa nad vrednostjo 55 dB v obdobju celega dne in nad vrednostjo 50 dB v obdobju noči, izven in znotraj urbanih območij v EU

št. prebivalcev

- European  Environment Agency, 2019. Number of people exposed to average day-evening-night noise levels (Lden) ≥ 55 dB in Europe.

- European Environment Agency, 2019. Number of people exposed to night-time noise (Lnight) ≥ 50 dB in Europe.

2017

-

vsakih 5 let

16. marec 2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):  /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  •          Ministrstvo za okolje in prostor, 2012. Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah prve faze zunaj območja MOL za obdobje 2012–2017.
  •          Ministrstvo za okolje in prostor, 2018. Operativni program varstva pred hrupom, št.: 007-66/2017.


Related indicators