KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2011 s 13,2 % kljub zmanjšanju glede ne predhodno leto presegal ciljni delež. Na preseganje je vplivalo povečanje rabe obnovljivih virov energije, zmanjšanje skupne rabe energije zaradi gospodarske krize in ukrepov učinkovite rabe energije ter izboljšanje statistike rabe obnovljivih virov. Najpomembnejša obnovljiva vira sta les in vodna energija.


Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji, ki zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in obnovljivih frakcij odpadkov, geotermalne, vodne in vetrne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).


Grafi

Slika EN18-1: Deleži posameznih obnovljivih virov v skupni rabi energije leta 2011
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
2011
Les in druga trdna biomasa [%] 52.0959918664
Bioplin [%] 2.87165685431
HE [%] 36.6552288702
Geotermalna energija [%] 3.16824692889
Soncna energ. [%] 0.887704103322
Tekoca biogoriva [%] 4.3211713769
Slika EN18-2: Gibanje skupne rabe energije, rabe OVE in deleža OVE v skupni rabi glede na leto 2000
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012, Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Raba OVE ktoe 788 775 715 714 822 774 768 737 854 1012
Skupna raba energije ktoe 6491 6665 6730 6823 7030 7207 7225 7234 7651 7020
Delež OVE ktoe 12 12 11 10 12 11 11 10 11 14
Raba OVE Indeks (2000 = 100) 100 98 91 91 104 98 97 94 108 128
Skupna raba energije Indeks (2000 = 100) 100 103 104 105 108 111 111 111 118 108
Delež OVE Indeks (2000 = 100) 100 96 88 86 96 88 88 84 92 119
2010 2011
Raba OVE ktoe 1058 949
Skupna raba energije ktoe 7150 7198
Delež OVE ktoe 15 13
Raba OVE Indeks (2000 = 100) 134 120
Skupna raba energije Indeks (2000 = 100) 110 111
Delež OVE Indeks (2000 = 100) 122 109
Slika EN18-3: Raba obnovljivih virov energije
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012, Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 - 2000
Les in druga trdna biomasa ktoe 236.7 264.3 263.2 262.9 262.7 262.6 262.8 230.2 454.7
Bioplin ktoe 0 0 0 0 0 0 0 3.7 3.6
HE ktoe 293.4 259.8 292.3 278.6 315.3 265.9 296.6 321.5 329.7
Geotermalna energija ktoe np np np np np np np np np
Soncna energ. ktoe np np np np np np np np np
Tekoca biogoriva ktoe np np np np np np np np np
Skupaj ktoe 530.2 524 555.5 541.5 578 528.5 559.4 555.4 788
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 - 2009
Les in druga trdna biomasa ktoe 444.5 425.5 453.8 463.4 469.5 448.7 430.2 468.7 534.5
Bioplin ktoe 4.3 5.1 5.8 6.6 6.8 8.4 11.9 14.1 22.4
HE ktoe 326.4 284.9 254.3 352 297.6 308.8 280.8 345.5 405.2
Geotermalna energija ktoe np np np np np np np np 11.1
Soncna energ. ktoe np np np np np np np np 8.1
Tekoca biogoriva ktoe np np np np np 2 14.1 25.5 30.4
Skupaj ktoe 775.3 715.5 713.9 822.1 773.9 767.9 737.1 853.7 1011.7
2010 2011
Les in druga trdna biomasa ktoe 551.3 518.2
Bioplin ktoe 30.4 36
HE ktoe 387.9 306
Geotermalna energija ktoe 33.5 37.9
Soncna energ. ktoe 9.4 14.4
Tekoca biogoriva ktoe 45.7 36.4
Skupaj ktoe 1058.2 948.9
Slika EN18-4: Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije za EU-27 leta 2010
Viri: 

EUROSTAT, 2012.

Prikaži podatke
2010
Les in druga trdna biomasa [%] 48.6
Bioplin [%] 6.4
HE [%] 18.3
Geotermalna energija [%] 3.4
Soncna energ. [%] 2.1
Energija oceanov [%] 0
Tekoca biogoriva [%] 9
Vetrna energija [%] 7.4
Obnovljive frakcije odpadkov [%] 4.7
Slika EN18-5: Delež obnovljivih virov energije v oskrbi z energijo za leto 2010
Viri: 

Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
EU27 EU25 EU15 EU10 - Latvija Švedska Avstrija Finska Portugalska
2000 % 5.622 5.521 5.613 4.84 31.828 30.93 22.53 23.538 14.972
2010 % 9.786 9.668 9.874 8.267 34.619 33.899 26.203 24.509 22.483
Danska Romunija Litva SLOVENIJA Estonija Španija Italija Nemcija Bolgarija Slovaška
2000 % 9.219 10.971 9.427 12.263 10.332 5.589 5.753 2.647 4.148 2.715
2010 % 20.232 16.33 15.516 14.73 13.883 11.572 10.274 9.686 8.009 7.844
Francija Madžarska Grcija Poljska Ceška republika Irska Belgija Ciper Nizozemska Velika Britanija
2000 % 6.16 3.281 4.964 4.233 3.252 1.649 1.077 1.922 1.63 0.977
2010 % 7.803 7.656 7.482 7.157 6.207 4.351 4.149 3.717 3.412 3.192
Luksemburg Malta
2000 % 1.075 0
2010 % 2.855 0

Cilji

- 12 % delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije leta 2010 (MOPE, 2004);

- doseganje ciljnih deležev za vsebnost biogoriv v letnih količinah goriv, danih na trg za pogon motornih vozil: 2 % leta 2007, 3 % leta 2008, 4 % leta 2009, 5 % leta 2010, 5,5 % leta 2011, 6 % leta 2012, 6,5 % leta 2013, 7 % leta 2014 in 7,5 % leta 2015 (MOP, 2007);

Za cilje za leto 2020 glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v končni rabi energije


Raba obnovljivih virov energije je leta 2011 znašala 949 ktoe, kar je 10 % manj kot leto prej. Glede na leto 2000 je bila višja za 20 %. Največji delež je imel les in druga trdna biomasa s 54,6 %, drugi najpomembnejši vir je vodna energija z 32,3 %. Ostali viri so geotermalna energija s 4,0 %, tekoča biogoriva s 3,8 %, bioplin prav tako s 3,8 % ter sončna energija z 1,5 % (Slika EN 18-1).

Visoka rabe lesne biomase je glede na veliko pokritost z gozdovi, 58,4 % leta 2011 (ZGS, 2012), pričakovana in smotrna. Poleg lesa trdna biomasa zajema tudi kostno moko in maščobe, papirni mulj ter lužnico, ki se uporabljajo v industriji. Les je leta 2011 predstavljal 98 % rabe trdne biomase. Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2011 415 ktoe), sledita industrija s 50 ktoe in transformacije s 46 ktoe. SURS rabe lesne biomase v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) ne spremlja, zato je raba v Sloveniji podcenjena. Leta 2009 se je raba v gospodinjstvih močno povečala glede na predhodna leta. Povečanje je zlasti posledica izboljšanja metodologije spremljanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih. V obdobju 2002-2008 je bila raba konstanta, leta 2009 pa se je, na podlagi rezultatov ankete o porabi energije v gospodinjstvih, izdelal model s katerim se vsako leto oceni raba lesne biomase. Povečanje rabe leta 2010 je predvsem posledica hladnejše zime, leta 2011 pa se je znižala zaradi toplejše zime ter tudi zaradi zamenjave starih kotlov na lesno biomaso z novejšimi učinkovitejšimi in zaradi energetske obnove stavb. V industriji se je raba biomase po letih rasti od leta 2005 zmanjševala. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Leta 2011 je bila za 23 % nižja kot leta 2000. Raba v transformacijah je bila leta 2011 za 94 % višja kot leta 2000. Znatno se je povečala leta 2008, ko so začele les uporabljati tudi velike termoelektrarne TEŠ, TET in TE-TOL. V letih 2009-2011 je les od velikih TE uporabljala le TE-TOL. Narašča tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju, saj se povečuje število manjših sistemov na lesno biomaso.

Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami (75 % gozdov je v zasebni lasti (ZGS, 2012)) in ostali rabi, kjer je raba energije izračunana kot ostanek. Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2 obravnavana kot CO2 nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer se poleg prašnih delcev sproščajo tudi velike količine hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi. Raba lesne biomase se bo v prihodnje še povečevala, saj je to domači energetski vir, ki ne prispeva k izpustom CO2, poleg tega je Slovenija zavezana povečanju deleža OVE. Seveda je potrebno ta vir izrabljati smotrno, saj se ga uporablja tudi v druge namene, npr. gradbeništvo, pohištvena industrija, itd. Nakup novih sodobnih kotlov na lesno biomaso spodbuja Ekološki sklad RS. Lesna biomasa se trenutno v daleč največji meri uporablja za proizvodnjo toplote, kar je smiselno, saj je tu možno dosegati višje izkoristke kot pri proizvodnji električne energije. Visoki izkoristki so dosegljivi tudi soproizvodnji električne energije in toplote.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je leta 2011 znašala 3.559 GWh, kar je mnogo manj kot leto prej in manj tudi od povprečja v obdobju 2000-2011. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2011 povečale za 25 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje novih (HE Boštanj, HE Blanca) ter gradenj in obnov malih hidroelektrarn. Do leta 2018 naj bi bile zaključene še zadnje tri iz verige šestih hidroelektrarn na Srednji Savi. Skupna proizvodnja električne energije petih HE brez HE Vrhovo, ki je bila zgrajena že leta 1993, bo znašala 720 GWh. V pripravi so tudi drugi projekti za izkoriščanje vodnega potenciala: HE na srednji Savi, HE na Muri, idr. Na proizvodnjo hidroelektrarn ima velik vpliv hidrologija, ki se v zadnjih letih v povprečju slabša (za več glej kazalec EN19 Proizvodnja električne energije iz OVE).

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini (bioplinske naprave v kmetijstvu), ki sodijo med biopline in se uporabljajo v soproizvodnji električne energije in toplote, geotermalna energija, sončna energija ter biogoriva. Raba bioplina se je v obdobju 2000-2011 povečala za 891 %. Zlasti je bila velika rast opazna po letu 2008. V letu 2011 se je rast rabe tekočih biogoriv v prometu ustavila, saj se je raba glede na leto prej zmanjšala za 6 %. Raba geotermalne (toplotne črpalke) in sončne energije (sprejemniki sončne energije) v gospodinjstvih je bila v statistiko dodana leta 2009, leta 2010 pa še neposredna raba geotermalne energije v ostali rabi (zdravilišča). Poleg tega statistika spremlja tudi proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah. Raba sončne energije s sprejemniki sončne energije je bila leta 2011 za 6 % višja kot leto prej, skupna raba geotermalne energije pa za 13 %. Narašča tudi proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah.

Raba obnovljivih virov je leta 2011 predstavljala 13,2 % skupne rabe energije. S tem je bil cilj za leto 2010 v višini 12 %, kljub znižanju glede na predhodno leto za 1,6 odstotne točke, presežen. Cilj je bil presežen že leta 2009. Na doseganje cilja je poleg povečanja rabe obnovljivih virov in izboljšanja statističnega spremljanja njihove rabe močno vplivalo tudi zmanjšanje skupne rabe energije kot posledica gospodarske krize in izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (za več glej kazalec EN16 Skupna raba energije po gorivih in EN10 Raba končne energije po sektorjih).

Delež biogoriv v gorivih za transport se je leta 2011 zmanjšal glede na predhodno leto in je znašal 1,9 %. To je občutno manj od cilja za to leto v višini 5,5 %. Občutno nižji deleži od cilja so bili tudi v preteklih letih.

Večja raba obnovljivih virov je spodbujena z različnimi mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbuja Ekološki sklad RS z ugodnimi krediti in subvencijami. Rabo lesne biomase in geotermalne energije v sistemih daljinskega ogrevanja spodbuja ministrstvo pristojno za energijo. Uveljavljena in leta 2009 prenovljena je podporna shema za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Po prenovi sheme so spodbude bolj stimulativne za vse vrste OVE, z izjemo sončnih elektrarn. Raba biogoriv je spodbujena s tem, da so oproščena trošarine, poleg tega pa morajo distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. l. RS, št. 103/07). Z namenom spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, da bo dosežen ciljni delež OVE v bruto rabi končne energije, je bil leta 2010 sprejet Akcijski načrt za obnovljivo energijo (za več glej kazalec EN24 Delež obnovljivih v bruto rabi končne energije).

V EU-27 je leta 2010 raba obnovljivih virov predstavljala 9,8 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je delež povečal za 4,2 odstotni točki, raba OVE pa za 78 %. Raba obnovljivih virov v EU-27 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Najvišji delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2010 imela Latvija s 34,6 %, najnižjega pa Malta z 0 %. Med obnovljivimi viri v EU-27 prevladuje lesna biomasa (49 %), sledijo hidroenergija (18 %), biogoriva (9 %), vetrna energija (7 %), bioplin (6 %), obnovljive frakcije komunalnih odpadkov (5 %), geotermalna energija (3 %) ter sončna energija (2 %).


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04), Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter Pravilniku o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil (Ur.l.RS, št. 83/05, 108/05, 103/07).
Izvorna baza podatkov:
- Skupni vprašalnik - EUROSTAT (1992-2002) ter EUROSTAT > Environment and energy.
- Spletna aplikacija SI-STAT > Okolje in naravni viri > Obnovljivi viri in odpadki > Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov, Slovenija, letno (po letu 2002).
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Jože Zalar) oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.11.2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Podatki so pripravljeni na letni osnovi.
Podatki za obdobje 1992-2002 so bili pridobljeni iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire). Podatki po letu 2002 so bili pridobljeni na spletni strani SURS-a v spletni aplikaciji SI-STAT (Okolje in naravni viri > Obnovljivi viri in odpadki > Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov, Slovenija, letno). Statistični urad RS je v celotnem opazovanem obdobju spremljal rabo vodne energije, biomase (les, lesni odpadki, drugi obnovljivi odpadki), bioplina, industrijskih in komunalnih odpadkov. Raba lesa v gospodinjstvih je bila pred letom 2009 ocenjena na podlagi rezultatov ankete o porabi energije v gospodinjstvih, ki je bila izvedena v letih 1996 in 2003. V vmesnih letih je bila uporabljena konstanta vrednost. Leta 2010 je bila izvedena nova anketa, na podlagi njenih rezultatov pa je bil pripravljen model rabe energije v gospodinjstvih, ki se sedaj uporablja za letni izračun rabe obnovljivih virov energije (les, sončna energija in geotermalna energija) v gospodinjstvih. Statistika ne zajema rabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote v ostali rabi (storitveni sektor) z izjemo neposredne rabe geotermalne energije v zdraviliščih. Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije je bila uporabljena skupna raba energije iz kazalca EN16.
Podatki za EU-27 so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili podatki za rabo posameznih obnovljivih virov znotraj kategorije renewable energies 5500. Pri izračunu deleža OVE je bil kot imenovalec uporabljen sektor 100900 »Gross inland consumption«.
Metodologija obdelave podatkov:
Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije je izračunan kot količnik rabe obnovljivih virov energije in skupne rabe energije v določenem letu.
Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije, je bila skupna raba energije imenovalec, števec pa je bila skupna raba OVE. Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 (NMS-10) zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-25 zajema EU-15 in EU-10. EU-27 poleg EU-25 zajema še Romunija on Bolgarijo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: /
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je omejena, saj je bila raba lesne biomase, ki predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir, pred letom 2009 ocenjena vsake pet let in tako ni bilo mogoče spremljanje trenda porabe lesne biomase. Poleg tega statistični urad pred tem letom ni spremljal rabe sončne in geotermalne energije. Podatki za obdobje 1992-1999 in po letu 2000 niso primerljivi zaradi različne ocene o porabi lesne biomase.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2012. Renewable primary energy consumption (CSI 030/ENER 029).
- MOP, 2009a. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.
- Nowak, 2009. The EU RES Directive and heat pumps.
- Renewable Energy Road Map: Renewable energies in the 21st century: building a more sustainable future (COM(2006) 848 – final).
- ZGS, 2012. Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2011.
-MZIP, 2012. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN-OVE)


Povezani kazalci


TWITTER