KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Eden poglavitnih virov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji je cestni promet, pri čemer osebna vozila prispevajo kar 20 % vseh izpustov TGP. Ocenjuje se, da je v Sloveniji zaradi manjše vloge javnega potniškega prometa potrebno kar 2/3 zmanjševanja izpustov TPG doseči z elektrifikacijo voznega parka, ki narekuje zamenjavo obstoječih vozil na fosilna goriva z električnimi vozili (baterijskimi in priključnimi hibridi).


Vse strožji predpisi so povzročili postopno uvedbo in spodbujanje učinkovitejših vozil, ki manj onesnažujejo okolje. Nove registracije električnih vozil so posreden pokazatelj stopnje izboljšanja učinkovitosti vozil v cestnem prometu, kar vpliva na zmanjšanje porabe energije, izpustov toplogrednih plinov in onesnaževal. Splošni cilj tega posebnega kazalnika je spremljati prodor električnih vozil na trg in s tem oceniti napredek pri doseganju okoljskih ciljev in energetskih ciljev.

Promet predstavlja skoraj četrtino evropskih in tretjino slovenskih izpustov toplogrednih plinov. Zakonodaja EU določa obvezne cilje za specifične izpuste za nove avtomobile in nova lahka tovorna vozila.


Grafi

Slika PR22-1: Število baterijskih vozil in priključnih hibridov ter delež na novo registriranih vseh električnih vozil v Sloveniji 2006−2021
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2022

Prikaži podatke

Število registriranih baterijskih električnih vozil []

Število registriranih priključnih hibridov []

Delež električnih vozil med prvič registriranimi osebnimi vozili [%]

2006

1

0

0

2007

4

0

0,00

2008

3

0

0

2009

5

0

0

2010

7

0

0,00

2011

28

1

0,00

2012

59

10

0,00

2013

74

23

0,00

2014

133

31

0,00

2015

287

70

0,00

2016

458

134

0,00

2017

789

303

0,01

2018

1324

491

0,01

2019

2015

718

0,01

2020

3698

1016

0,03

2021

5448

1617

0,03

Slika PR22-2: Število na novo registriranih električnih vozil v primerjavi z scenariji NEPN (Nacionalni energetski in podnebni načrt), Slovenija
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2022

Prikaži podatke

Projekcija - osnovni scenarij

Projekcija - zmerni scenarij

Projekcija - ambiciozni (NEPN) scenarij

Dejanski podatki

2006

0

0

0

0

2007

0

0

0

1

2008

0

0

0

0

2009

0

0

0

0

2010

1

1

1

1

2011

16

16

16

16

2012

27

27

27

27

2013

25

25

25

25

2014

58

58

58

57

2015

182

182

182

181

2016

250

250

250

243

2017

518

518

518

514

2018

740

785

830

789

2019

1144

1252

1359

983

2020

1378

1537

1697

2028

2021

1890

2672

3454

2447

2022

2588

4072

5527

2023

3282

5457

7575

2024

3951

6792

9548

2025

4600

8086

11458

Slika PR22-3: Skupno število baterijskih električnih vozil in priključnih hibridov v obdobju 2006−2021
Prikaži podatke

Projekcija - osnovni scenari

Projekcija - zmerni scenarij

Projekcija - ambiciozni (NEPN) scenarij

Dejanski podatki

2006

0

0

0

1

2007

0

0

0

4

2008

0

0

0

3

2009

0

0

0

5

2010

7

7

7

7

2011

23

23

23

29

2012

50

50

50

69

2013

74

74

74

97

2014

131

131

131

164

2015

310

310

310

357

2016

552

552

552

592

2017

1067

1067

1067

1092

2018

1801

1842

1889

1815

2019

2931

3079

3232

2733

2020

4281

4590

4901

4714

2021

6138

7220

8314

7065

2022

8665

11218

13754

2023

11856

16555

21187

2024

15686

23176

30524

2025

20119

31021

41681

Slika PR22-4: Delež na novo registriranih baterijskih električnih vozil in priključnih hibridov hibridov v EU27 in ostalih državah EEA območja v letu 2020
Viri: 

Evropska agencija za okolje, 2022

Prikaži podatke

Delež priključnih hibridov [%]

Delež baterijskih električnih vozil [%]

Norveška

21,75

64,49

Islandija

35,92

28,07

Švedska

26,51

19,53

Danska

20,88

13,58

Finska

21,15

10,64

Nizozemska

9,77

19,88

Nemčija

12,88

14,05

Švica

8,99

13,22

Luksemburg

10,10

11,39

Malta

12,48

8,02

Avstrija

6,11

13,93

Portugalska

10,77

9,18

Belgija

13,73

5,88

Francija

8,05

9,50

Irska

7,66

8,29

Italija

4,67

4,62

Romunija

2,37

5,25

Madžarska

3,51

3,52

Grčija

4,77

2,15

Španija

3,06

2,65

Litva

1,29

3,72

Bolgarija

2,23

2,22

Hrvaška

1,36

2,96

Slovenija

1,01

3,27

Latvija

0,96

2,90

Poljska

2,44

1,21

Estonija

1,02

2,17

Češka

1,86

1,31

Slovaška

0,61

1,48

Ciper

0,30

0,53


Cilji

NEPN določa, da emisije TGP leta 2030 glede na leto 2005 ne smejo biti za več kot 12 % višje. Pomemben ukrep, ki k temu prispeva je povečanje številka električnih vozil.

V scenariju, ki to dosega, je bilo v NEPN ocenjeno, da bi moralo število električnih avtomobilov leta 2030 znašati 53494 (ambiciozni scenarij).

Evropski zeleni dogovor določa cilj da bo EU ogljično nevtralna do leta 2050. Ta zahteva razogljičenje vseh sektorjev, tudi prometnega.

V Uredbi (EU) 2019/631 so določeni cilji za povprečne emisije novih osebnih avtomobilov na proizvajalca, ki se morajo do leta 2025 zmanjšati za 15 % glede na izhodišče leta 2021 in do 2030 za 35 %.


Električna vozila zajemajo tako baterijska električna vozila kot tudi priključne hibride. Pri tem število električnih osebnih vozil v Sloveniji narašča, njihov delež med na novo registriranimi vozili pa je razumljivo še nekoliko večji. Pri tem se povečuje delež tako baterijskih električnih vozil (BEV) kot tudi priključnih hibridov (PHEV). Spodbujanju večjega deleža električnih osebnih vozil so namenjene subvencije za nakup električnih vozil, ki so po višini v skladu z zastavljenimi v Strategiji na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji.

Kazalec v obliki števila električnih vozil je smiseln, saj je število električnih vozil razmeroma majhno napram celotnem voznem parku in tako predstavlja enostavno metriko za oceno zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Toda zadnja dogajanja (pandemija, spremembe v dobavnih verigah) kažejo na pomembne spremembe na trgu novih vozil. Za dobro oceno uspešnosti ukrepov bo tako ob naraščanju deleža električnih vozil v prihodnosti morda potrebno izbrati drugačen kazalec.

Večino električnih vozil v Sloveniji predstavljajo baterijska električna vozila (napram priključnim hibridom), kar Slovenijo nekoliko loči od podobnih držav z velikim deležem osebnega prometa. Vzrok za to je lahko tudi subvencija, ki je za priključne hibride nižja, kar naredi te manj privlačne (npr. skandinavske države, glej tudi: https://www.eea.europa.eu/ims/new-registrations-of-electric-vehicles)

Naraščanje števila električnih vozil je bilo v letih do 2020 razmeroma počasno, v letu 2020 pa se je zaradi vpliva pandemije rast povišala. Toda ob tem je zaradi povečanega deleža upadla višina subvencije za nakup električnega vozila, kar je v drugem delu pandemije skupaj s pomanjkanjem ponudbe in povečanjem cen privedlo do manjše vabljivosti takšnih vozil in s tem tudi nekoliko manjše rasti prodaje in registracije novih vozil.

Število na novo registriranih električnih vozil v Sloveniji je v skladu s projekcijami v Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), pri čemer pa je potrebno opozoriti, da po letu 2022 pričakujemo močno povišanje tako števila na novo registriranih električnih vozil kot tudi njihov delež.

Leta 2021 se je število novih električnih avtomobilov in lahkih tovornih vozil v EU-27 znatno povečalo. Registracije novih električnih avtomobilov v tem letu so bile blizu 1.729.000, kar je več od 1.061.000 leta 2020. To predstavlja povečanje deleža v skupnih registracijah novih avtomobilov v samo enem letu z 10,7 % na 17,8 %. Število registracij novih električnih lahkih tovornih vozil se je prav tako povečalo, in sicer z 2,1 % vseh novih registracij v letu 2020 na 3,1 % v letu 2021. Število baterijskih električnih in priključnih hibridnih avtomobilov je leta 2021 primerljivo, medtem ko so električna baterijska vozila predstavljala večino električnih lahkih tovornih vozil.


Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so na voljo za obdobje 2006-2021.

Podatki o številu električnih vozil so vzeti iz Evidence registriranih vozil - presek stanja, po letih, ki jih Ministrstvo za infrastrukturo dvakrat letno objavlja na postalu Odprti podatki Slovenije. Evidenca vključuje vse tehnične podatke o vozilih  brez osebnih podatkov lastnikov in uporabnikov. V kazalcu so uporabljeni podatki za konec posameznega leta (31.12.).

Metodologija obdelave podatkov:

  • Baterijska električna vozila so bila iz evidence izbrana na način, da polje »P.1.3-Vrsta goriva (opis)« nima opisa, polji »P.2.4-Pogonske baterije« in »P.2.5-Oznaka motorja« pa vsebujeta zapis.
  • Priključna hibridna električna vozila pa so bila izbrana tako, da vsebujejo tako da polja »P.1.3-Vrsta goriva (opis)«, »P.2.4-Pogonske baterije« in »P.2.5-Oznaka motorja« vsebujejo zapis.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (povezava do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

OPSI

Št.

https://podatki.gov.si/dataset/evidenca-registriranih-vozil-presek-stanja

2006–2021

nekajmesečni zamik

Podatki so na voljo dvakrat na leto: 30.6 . in 31.12.

31.12.2021

Ni znano

 

Opredelitev kazalca:

  • Relavantnost kazalca: 2
  • Točnost uporabljenih podatkov: 2
  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1
  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): -

Podatki za EU

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so na voljo za obdobje 2010-2021.

Metodologija obdelave podatkov:

Število električnih vozil (BEV in PHEV) kot delež celotnega voznega parka za posamezno vrsto vozila (osebna vozila, lahka gospodarska vozila) se izračuna tako, da se število električnih vozil deli s celotnim voznim parkom za vsako vrsto vozila.

Vir podatkov: poročanje po Monitoring of CO2 emissions from passenger cars – Regulation (EU) 2019/631

 

Drugi viri in literatura


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER