KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo 21,6 % končne energije. V letu 2019 je bila poraba najnižja v opazovanem obdobju 2000–2019, vendar višja od cilja za leto 2020. Največ energije se porabi za ogrevanje. Med energenti se je raba kurilnega olja močno zmanjšala, povečala pa se je raba zemeljskega plina.

 


Kazalec prikazuje porabo končne energije v gospodinjstvih ter strukturo porabljene energije glede na vir energije oz. gorivo in glede na vrsto rabe.

Končna energija je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve ter kmetijstvo.

Kazalec poraba energije in goriv v gospodinjstvih omogoča prikaz vpliva gospodinjstev na okolje. Zmanjševanje rabe energije ter sprememba strukture v smeri večjega deleža OVE, daljinskega ogrevanja in električne energije prispeva k manjšemu negativnemu vplivu na okolje. Pri OVE je vpliv na okolje v večini primerov manjši kot pri rabi fosilnih goriv, izjema je lesna biomasa in izpusti onesnaževal, pri čemer pa je ob primerni rabi možno negativen učinek rabe lesne biomase glede na ostala goriva močno zmanjšati. Prednost lesne biomase je v lokalni proizvodnji. Pri povečevanju rabe električne energije in daljinske toplote se okoljski učinek prestavi iz manjših naprav v gospodinjstvih na večje naprave, pri čemer je zmanjševanje in nadzor izpustov na večjih napravah lažje.

 


Grafi

Slika PG04-1: Struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih, Slovenija, 2000-2019
Viri:

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefa, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke
Energetski viri-SKUPAJ [(1000 toe)] Toplota [(1000 toe)] Električna energija [(1000 toe)] Obnovljivi viri in odpadki [(1000 toe)] Geotermalna, sončna, itd. [(1000 toe)] Zemeljski plin [(1000 toe)] Naftni proizvodi [(1000 toe)] Trdna goriva [(1000 toe)]
2000 1243,42 94,46 223,65 466,32 5,30 58,63 384,94 10,12
2001 1333,40 103,74 230,01 559,19 5,47 61,91 363,61 9,49
2002 1283,21 96,93 232,50 439,31 5,59 68,45 433,55 6,89
2003 1404,78 100,03 258,64 471,10 5,77 86,35 476,16 6,73
2004 1374,38 106,56 258,99 454,53 6,29 91,25 451,32 5,45
2005 1429,04 108,78 253,74 555,42 7,30 98,60 400,61 4,60
2006 1336,85 100,77 262,68 490,70 8,36 93,46 377,10 3,78
2007 1304,83 92,88 259,76 568,13 9,72 85,40 285,99 2,95
2008 1355,24 99,51 273,60 551,43 11,54 102,21 315,24 1,70
2009 1319,42 96,01 269,73 535,89 14,24 106,14 296,47 0,94
2010 1363,41 101,37 276,79 546,10 16,94 113,63 308,38 0,21
2011 1302,55 89,39 276,12 551,12 19,76 113,22 252,80 0,14
2012 1255,28 81,93 273,35 536,63 25,82 117,17 220,29 0,09
2013 1240,35 81,43 277,62 554,06 30,12 114,39 182,68 0,06
2014 1060,75 66,83 268,74 456,76 31,07 88,62 148,69 0,03
2015 1165,96 76,66 275,58 517,23 39,11 103,45 153,90 0,02
2016 1185,79 82,04 280,31 520,80 44,54 115,01 143,07 0,01
2017 1156,26 79,03 286,07 491,23 46,90 119,01 134,02 0,01
2018 1084,49 74,98 289,58 435,73 48,70 110,98 124,51 0,00
2019 1057,38 73,88 293,97 408,45 50,21 105,74 125,11 0,00
Slika PG04-2: Struktura porabe končne energije po vrsti rabe in energetskem viru, Slovenija, 2019
Viri:

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefa, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke
ekstra lahko kurilno olje[TJ] zemeljski plin[TJ] lesna goriva[TJ] utekočinjeni naftni plin[TJ] električna energija[TJ] premog[TJ] daljinska toplota[TJ] sončna energija[TJ] geotermalna energija[TJ] Skupaj[TJ] ekstra lahko kurilno olje[%] zemeljski plin[%] lesna goriva[%] utekočinjeni naftni plin[%] električna energija[%] premog[%] daljinska toplota[%] sončna energija[%] geotermalna energija[%]
Ogrevanje prostorov 3603 3180 15046 462 1774 0 2539 9 1042 27654 13,03 11,50 54,41 1,67 6,41 0 9,18 0,03 3,77
Ogrevanje sanitarne vode 493 1061 1856 147 2256 0 555 434 617 7419 6,65 14,30 25,02 1,98 30,41 0 7,48 5,85 8,32
Kuhanje 186 199 534 966 1885 0 9,87 10,56 28,33 51,25 0 0 0 0
Drugo 6977 6977 0 0 0 0 100 0 0 0 0
hlanjenje prostorov 336 336 0 0 0 0 100 0 0 0 0
Skupaj gospodinjstva 4096 4427 17101 1143 12309 0 3094 443 1659 44271 9,25 10,00 38,63 2,58 27,80 0 6,99 1,00 3,75
Slika PG04-3: Končna poraba energije po namenih, Slovenija, 2019
Viri:

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefa, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke
2019 [GWh] 2019 [%]
Ogrevanje prostorov 493 14,42
Ogrevanje sanitarne vode 627 18,34
Kuhanje 268 7,84
Razsvetljava 162 4,74
Hladilniki in kombinirani hladilniki 178 5,21
Zamrzovalne skrinje in omare 179 5,24
Televizije 105 3,07
Pralni in pralno sušilni stroji (za pranje) 92 2,69
Pomivalni stroji 115 3,36
Osebni računalniki in monitorji 65 1,90
Sušilni in pralno sušilni stroji (za sušenje) 38 1,11
Klimatske naprave 93 2,72
Drugo 1005 29,39
Total 3419 100

Cilji

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost iz leta 2015 je za rabo energije v gospodinjstvih leta 2020 določil indikativni cilj v višini 1.041 ktoe.

NEPN določa za leto 2030 cilj, da se mora raba končne energije v stavbah (kjer je poleg rabe energije v gospodinjstvih zajeta tudi raba energije v storitvenem sektorju) zmanjšati za 20 % glede na leto 2005, delež OVE pa mora znašati vsaj 2/3.

 


Gospodinjstva v Sloveniji porabijo 21,6 % vse končne energije. Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno, tako z vidika doseganja ciljev na področju učinkovite rabe energije, kakor tudi z vidika zmanjševanja vplivov na okolje preko zniževanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov.

Leta 2019 smo za oskrbo gospodinjstev porabili 1,057 milijon toe (tona ekvivalentne nafte) energije iz različnih energetskih virov. Iz obnovljivih virov (43,4 %) - lesna goriva (npr. polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) imajo 39 %, naftnih proizvodov (11,8 %), električne energije (27,8 %), zemeljskega plina (10 %) ter toplote (7 %). Glede na indikativni cilj iz AN URE je bila raba leta 2019 višja za 1,6 %.

Poraba končne energije v gospodinjstvih po letu 2003 rahlo pada predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2009 porabili za skoraj 40 % manj kot leta 2003, ko je bila poraba največja, leta 2019 pa kar 74 % manj. Skupna raba energije se je v obdobju 2000-2019 zmanjšala za 15 %. Poleg naftnih proizvodov (zmanjšanje za 67 %) se je zmanjšala še raba gorljivih OVE (za 12 %), kamor sodi lesna biomasa ter daljinske toplote (za 22 %). Povečala se je poraba zemeljskega plina (za 80 %), električne energije (za 31 %) ter geotermalne in sončne energije (za 847 %).

Največ energije v slovenskih gospodinjstvih porabimo za namene kot so ogrevanje (62 %) pripravo tople vode (17 %), kuhanje (4 %) ter hlajenje prostorov (1 %). Ostala nerazporejena raba predstavlja 16 %. Pri električni energiji se je največ porabi za pripravo tople vode z 18 %, sledi ogrevanje prostorov s 14 %. Veliki GA skupaj s televizijo in računalniki porabijo 23 %, razsvetljava 5 %, klimatske naprave pa 3 %. Druga raba električne energije predstavlja 29 %.

Med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, so prevladovala lesna goriva (50 %), ekstra lahko kurilno olje (13 %) in zemeljski plin (11 %). Za ogrevanje sanitarne vode so se v glavnem uporabljali električna energija (30 %), lesna goriva (25 %) in zemeljski plin (14 %). Med energenti, uporabljenimi za kuhanje, sta prevladovala električna energija (51 %) In utekočinjeni naftni plin (28 %).

V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost 2014-2020 je opisan nabor instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih s poudarkom na ogrevanju in rabi električne energije. Vendar je njihova izvedba odvisna od zagotavljanja sredstev in seznanjanja uporabnikov z možnostmi ter koristmi učinkovite rabe energije. Paket finančnih spodbud pokriva štiri programe: za energetsko učinkovito obnovo stavb in trajnostno gradnjo stavb, energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, učinkovito rabo električne energije in shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki.

Ukrepi za obdobje 2021-2030 so navedeni v Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo:

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so na voljo za obdobje 2000-2009. Del podatkov je zbranih v okviru letnega zbiranja podatkov o energetski bilanci - vir podatkov so statistična raziskovanja z različnimi statističnimi vprašalniki.

Podatki o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira se od leta 2011 naprej objavljajo letno (prej petletno) in niso več neposredno primerljivi s podatki iz predhodnih raziskav, saj se izračunavajo na podlagi spremenjene metodologije. Na tak način so že obdelani podatki za leto 2019, ki so bili v večini pridobljeni z anketo o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG). Pri raziskovanju je sodeloval Inštitut Jožef Stefan (IJS), kjer so s pomočjo modela izračunali podatke o porabi energije in goriv po namenih in vrstah energetskih virov ter o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode. Vhodni podatki za model so bili rezultati ankete in podatki o oskrbi z energijo, ki so bili zbrani s pomočjo drugih statističnih raziskovanj. Med pripravo modelskih izračunov so bili na voljo podatki o oskrbi z energijo za leta 2009 in 2014, zato se tudi modelski izračuni nanašajo na ti dve leti.

Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Na sliki PG04-1 je predstavljena struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih v 1000 ton.

Na sliki PG04-2 je predstavljena struktura porabe končne energije po vrsti rabe in energetskem viru leta 2019, na sliki PG04-3 pa delež porabe končne energije v gospodinsjtvih glede na namen.

Delež porabe energije v gospodinjstvih v primerjavi z ostalimi sektorji je prikazan za leto 2019.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (povezava do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

SURS, SI-STAT (Energetska bilanca)

ktoe

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1817901S.px

2000–2019

 

Oktobra so na voljo podatki za preteklo leto

Letno

 

31.3.2021

da

SURS, SI-STAT (Poraba energije in goriv v gospodinjstvih po energetskih virih)

TJ

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1822303S.px

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): -

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. MzI, 2015. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2020_sprejet_maj_2015.pdf)
  2. MzI, 2017. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2017-2020_final.pdf)
  3. MzI, 2020. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)


Related indicators