KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Cene energentov so se v obdobju 2008 - 2014 zvišale. V istem obdobju se je najbolj, realno za 37 %, dvignila cena električne energije za gospodinjstva, sledi cena bencina NMB 95 s 34 %, cena ekstra lahkega kurilnega olja z 32 %, zemeljskega plina za industrijo z 25 %, dizelsko gorivo D2 se je podražilo za 24 %, zemeljski plin za gospodinjstva skoraj za 21 %, najmanj pa se je dvignila cena električne energije za industrijo in sicer za 4 %.


Kazalec prikazuje končne cene goriv z vključenimi vsemi dajatvami. Cene so za električno energijo izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), za zemeljski plin v evrih na gigajoul (EUR/GJ) in za tekoča goriva v evrih na liter goriva (EUR/l). Cene električne energije in zemeljskega plina so končne cene za tipične skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev. V cenah za industrijske odjemalce ni davka na dodano vrednost (DDV).


Grafi

Slika EN20-1: Realne rasti cen električne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995), Slovenija, 1995-2007 in 2008-2014*
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2015

*Opomba: Cene so za leta 2008 - 2014 prikazane v skladu z novo metodologijo in niso v celoti primerljive s cenami za obdobje pred tem. Glej: Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov.

Prikaži podatke
Električna energija - gospodinjstva Električna energija - industrija Diesel D2 - promet Kurilno olje EL - ogrevanje Zemeljski plin - industrija Bencin NMB 95 - promet Zemeljski plin - gospodinjstva
1995-2007 % 11.3 5.1 73.4 96.9 60.4 70.1 88.9
2008-2014 % 37.3 4.3 24 32.1 25.2 34 20.8
Slika EN20-2: Realne cene električne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995), Slovenija, 1992 - 2014*
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2015

*Opomba: Cene so za leta 2008 - 2014 prikazane v skladu z novo metodologijo in niso v celoti primerljive s cenami za obdobje pred tem. Glej: Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.046 0.052 0.051 0.056 0.058 0.06 0.069 0.067 0.054 0.054
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.06 0.071 0.069 0.075 0.076 0.077 0.09 0.088 0.089 0.089
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.051 0.049 0.051 0.051 0.053 0.059 0.058 0.059 0.062 0.062
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.087 0.084 0.085 0.086 0.086 0.083 0.086 0.098 0.103 0.105
2012 2013 2014
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.061 0.062 0.06
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.112 0.115 0.118
Slika EN20-3: Realne cene zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995), Slovenija, 1995 - 2014*
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2015

*Opomba: Cene so za leta 2008 - 2014 prikazane v skladu z novo metodologijo in niso v celoti primerljive s cenami za obdobje pred tem. Glej: Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 3.971 3.576 3.652 5.47 4.17 4.779 7.444 6.167 4.455 4.034
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 5.754 5.338 5.335 6.299 5.598 6.479 9.403 8.312 8.325 8.097
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 4.921 6.503 6.371 7.593 8.808 8.66 9.014 11.602 9.782 9.51
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 8.632 10.606 10.868 11.641 13.275 11.875 13.467 16.032 13.249 14.061
Slika EN20-4: Realne cene tekočih goriv (izražene v evrih 1995), Slovenija, 1995 - 2014*
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2015

*Opomba: Cene so za leta 2008 - 2014 prikazane v skladu z novo metodologijo in niso v celoti primerljive s cenami za obdobje pred tem. Glej: Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Diesel D2 - promet EUR/l 0.404 0.381 0.405 0.436 0.477 0.58 0.632 0.559 0.591 0.581
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.434 0.409 0.424 0.477 0.491 0.54 0.634 0.649 0.67 0.662
Kurilno olje EL EUR/l 0.212 0.2 0.226 0.23 0.23 0.323 0.39 0.316 0.355 0.329
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Diesel D2 - promet EUR/l 0.682 0.747 0.7 0.792 0.685 0.805 0.898 0.944 0.995 0.982
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.685 0.75 0.737 0.795 0.658 0.85 0.928 0.998 1.071 1.065
Kurilno olje EL EUR/l 0.407 0.477 0.417 0.54 0.385 0.481 0.596 0.715 0.737 0.714
Slika EN20-5: Rast realnih cen električne energije, zemeljskega plina in naftnih derivatov ter rast posameznih komponent končne cene
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2015

Prikaži podatke
1995-2007 1995-2000 2008-2014
Električna energija : gospodinjstva - maloprodajna cena % 0.9 3.5 5.4
Električna energija: gospodinjstva - cena pred davki % 0.2 1.9 3.5
Električna energija: gospodinjstva - davki (z DDV) % 6.1 15.9 11.6
Zemeljski plin: gospodinjstva - maloprodajna cena % 5.4 2.4 3.2
Zemeljski plin: gospodinjstva -cena pred davki % 3.7 -1.9 2.5
Zemeljski plin: gospodinjstva - davki (z DDV) % 19.9 40.7 5.5
Diesel D2: promet - maloprodajna cena % 4.7 7.5 3.6
Diesel D2: promet -cena pred davki % 4.5 3.5 1.9
Diesel D2: promet - davki (z DDV) % 4.9 10.8 6.1
Bencin NMB 95: promet - maloprodajna cena % 4.5 4.5 5
Bencin NMB 95: promet - cena pred davki % 2.7 -1.5 3
Bencin NMB 95: promet - davki (z DDV) % 6.1 9.4 6.8
Kurilno olje EL: ogrevanje - maloprodajna cena % 5.8 8.8 4.8
Kurilno olje EL: ogrevanje -cena pred davki % 4.2 2.7 3.2
Kurilno olje EL: ogrevanje - davki (z DDV) % 13.2 34.2 9
Slika EN20-6: Delež davkov in osnovne cene v maloprodajni ceni posameznega energenta, Slovenija, 2014
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2015

Prikaži podatke
Osnovna cena Davki
Električna energija - industrija % 0.7 0.3
Zemeljski plin - industrija % 0.7 0.3
Električna energija - gospodinjstva % 0.7 0.3
Zemeljski plin - gospodinjstva % 0.8 0.2
Diesel D2 - promet % 0.5 0.5
Bencin NMB 95 - promet % 0.4 0.6
Kurilno olje EL % 0.7 0.3
Slika EN20-7: Primerjava cen električne energije, Slovenija in EU-28, 2014
Viri: 

Evropski statistični urad, 2015

Prikaži podatke
EU-28 BE BG CZ DK DE EE IE EL ES
industrija % 100 87.793 60.966 66.465 174.447 133.602 74.916 102.75 98.39 94.702
gospodinjstva % 100 99.561 43.616 62.086 147.904 144.932 64.571 123.587 86.988 115.351
FR HR IT CY LV LT LU HU MT NL
industrija % 73.105 76.995 136.351 151.308 92.153 95.037 70.154 75.319 125.419 72.032
gospodinjstva % 78.947 64.522 113.938 114.815 63.402 64.279 84.698 55.848 60.819 84.405
AT PL PT RO SI-13 SK FI SE UK
industrija % 84.909 68.746 97.921 67.136 69.282 94.5 60.027 55.869 107.713
gospodinjstva % 96.832 68.616 108.723 60.819 79.532 74.22 74.951 90.984 98.099
Slika EN20-8: Primerjava cen zemeljskega plina, Slovenija in EU-28, 2014
Viri: 

Evropski statistični urad, 2015

Prikaži podatke
EU-28 BE BG CZ DK DE EE IE EL ES
industrija % 100 79.789 92.382 83.033 176.36 107.711 99.756 103.571 117.614 102.029
gospodinjstva % 100 90.39 67.278 78.219 122.033 94.745 68.619 103.604 110.911 133.333
FR CY LV LT LU HU NL AT PL PT
industrija % 100.325 113.289 97.159 102.166 94.237 111.438 90.909 108.36 101.071 123.052
gospodinjstva % 105.906 66.052 67.868 69.404 71.421 48.736 114.014 101.502 69.567 144.494
RO SI-14 SK SE UK IT
industrija % 85.992 120.373 101.786 180.657 93.943 87.013
gospodinjstva % 44.302 88.138 72.172 158.295 89.799 132.182
Slika EN20-9: Primerjava cen naftnih derivatov, Slovenija in EU-28, 2014
Viri: 

Evropski statistični urad, 2015; Oil Buletin, 2015

Prikaži podatke
AT BE BG HR CY CZ DE DK EE ES
NMB % 92.145 106.622 90.643 95.418 90.748 105.75 103.606 113.486 88.228 98.604
D2 % 95.4 99.136 97.336 103.608 95.479 99.765 95.822 107.263 95.758 98.048
FI FR EL HU IE IT LT LU LV MT
NMB % 96.703 112.278 113.789 92.089 93.236 105.596 91.254 89.519 118.825 89.19
D2 % 97.157 110.787 98.62 92.303 100.949 105.87 92.981 86.832 118.563 92.072
NL PL PT RO SE SI-14 SK UK EU-28
NMB % 98.947 116.469 87.44 106.574 99.359 109.98 85.704 107.796 100
D2 % 97.332 103.057 91.964 98.906 98.048 114.356 93.542 119.047 100

Cilji

Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v ReNEP, je kot svoj cilj opredelila popolno odprtje trga z električno energijo in ga tudi dosegla. Predvidenih je bila vrsta drugih mehanizmov za večjo konkurenčnost s posrednim vplivom na ceno energije. Cene energije se v pretežni meri določajo na trgu, razen za storitve prenosa in distribucije električne energije, katerih ceno regulira neodvisni regulator. Tudi maloprodajne cene naftnih derivatov so regulirane in se po modelu prilagajajo referenčni ceni na mednarodnem trgu goriv. Državna politika ima neposreden vpliv na končno ceno preko davčne politike. Na ravni EU so določene minimalne stopnje trošarine na energente.


Absolutna raven cen energije in njihova gibanja kratkoročno in dolgoročno vplivajo na skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so zamenljivi med seboj, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Odprtje trgov je namenjeno zagotavljanju konkurenčne oskrbe z energijo, predvsem industrijskih odjemalcev, za večjo učinkovitost poslovanja energetskih podjetij, večjo preglednost same oskrbe z energijo in energetskih trgov ter boljšo ponudbo energetskih storitev odjemalcem.

Cene energentov so se glede na leto 1995 realno zelo povečale. Glavni razlog je povečanje cen goriv na mednarodnih trgih. Cene električne energije, ki so bile v letu 2006 realno gledano edine na primerljivi ravni kot leta 1995, so z letom 2008 postale realno višje od cen iz leta 1995. Pri oblikovanju cen električne energije sta imela znaten vpliv predvsem uvajanje in odpiranje trgov ter spremembe obdavčitev, v zadnjih letih pa tudi gibanje cen na širšem evropskem trgu.

Električna energija
V Sloveniji so se po letu 1992 cene električne energije do leta 1998 zviševale predvsem s ciljem doseči raven, ki bi pokrivala podjetniške in zunanje stroške proizvodnje električne energije in postopnim uveljavljanjem tržnega oblikovanja cen v energetiki . Po začetku uvajanja in odpiranja trga v državi so se cene električne energije v industriji znižale in do leta 2005 ustalile. Po letu 2006 so se začele realno spet povečevati, predvsem kot posledica gibanja cen na širšem trgu EU, kjer so rasle zaradi večjega povpraševanja, vpliva vrednosti emisijskih kuponov in visokih cen naftnih derivatov na svetovnem trgu.
Povečanje maloprodajne cene električne energije za industrijske odjemalce za 4,3 % med leti 2008 in 2014 je bilo v večji meri posledica višje trošarine, cena brez vseh davkov je bila namreč celo nižja od cene v letu 2008. V letu 2014 se je glede na preteklo leto maloprodajna cena znižala za 1,0 %, cena brez davkov pa je bila za 0,5 % nižja kot v letu 2013.
Cene električne energije za gospodinjstva so se v obdobju od 1995 do 2000 povečale skoraj za 20 %. Razloga sta bila predvsem dvig davčne obremenitve in cene energije (glej Slika 5). 1. julija 2007 se je trg z električno energijo odprl tudi za gospodinjske uporabnike. Cena električne energije za gospodinjstva pred odprtjem trga še ni odražala tržne cene, odprtje trga z električno energijo za gospodinjske porabnike ni prineslo vidnejših cenovnih sprememb v letu 2008. Cene so se med letoma 2008 in 2014 povečale skoraj za 37,3 %. Glede na preteklo leto se je cena električne energije za gospodinjstva povečala za 3 % in sicer predvsem zaradi povečanja davčnih obremenitev in prispevkov.
Cene električne energije v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-28. Leta 2014 so bile za gospodinjske odjemalce nižje od povprečja EU-28 za 20 %, za industrijske odjemalce pa za 31 %.

Zemeljski plin
Do leta 1999 je za Slovenijo značilna zmerna rast cen zemeljskega plina, ki je postala v obdobju od leta 1999 do 2001 precej bolj intenzivna. Razlogi za rast pred letom 2000 in po njem so različni. V obdobju med 1995 do 2000 je bil glavni razlog za dvig cene zemeljskega plina višja davčna obremenitev (povečevanje deleža davkov v končni ceni zemeljskega plina). Po letu 2000 je možno opaziti nestanovitno gibanje cen tako pri gospodinjskih kot industrijskih uporabnikih.
Cene zemeljskega plina za industrijske odjemalce so se v obdobju 2008-2014 realno povečale skoraj za 25 %, za gospodinjstva pa skoraj za 21 %. V letu 2014 so se cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce zvišale za 6 %, glede na predhodno leto, za industrijske odjemalce pa se je cena zemeljskega plina znižala in sicer za 1,2 %. Glavni razlog za dvig cene zemeljskega plina za gospodinjske uporabnike je višja osnovna cena zemeljskega plina, kot posledica splošnih razmer na mednarodnih trgih zemeljskega plina, pri čemer je osnovna cena zemeljskega plina za gospodinjske uporabnike višja skoraj za 5 %. Znižanje cen zemeljskega plina za industrijske odjemalce pa je posledica nižje osnovne cene. V primerjavi z letom 2013 je bila cena nižja za 3,1 %. 
Cene zemeljskega plina za industrijske odjemalce v Sloveniji so nad ravnijo cen držav EU-28 in sicer za 20 %. Za gospodinjske odjemalce pa so cene zemeljskega plina za 12 % nižje od EU-28 povprečja.

Naftni derivati in kurilno olje
Slovenija je ena redkih držav EU, ki v celoti regulira ceno naftnih derivatov. Predpisano ima metodologijo za oblikovanje osnovne cene goriv, država pa na končno ceno vpliva tudi z določanjem višine trošarine. Osnovni namen uvedbe nadzora cen naftnih derivatov je bila zaščita potrošnikov pred oligopolnim določanjem osnovnih cen s strani trgovcev goriv in tudi možnost izvajanja zaščitnih ukrepov pred vplivom svetovnih cen nafte na inflacijo v Sloveniji. Cene naftnih derivatov so se v obdobju od leta 1995 do leta 2007 realno povečevale s povprečno letno stopnjo rasti nad 4,5 %, vendar glavni razlog za rast v obdobju pred letom 2000 in po njem ni enak. V prvem obdobju je bila rast cen posledica predvsem višje obdavčitve naftnih derivatov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko je bil glavni razlog za rast maloprodajnih cen naftnih derivatov v zadnjih letih predvsem posledica rasti osnovne cene goriv zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih. V letu 2014 je v primerjavi s preteklim letom opazen rahel padec cen naftnih derivatov. Cena dizelskega goriva D2 se je znižala za 1,4 %, cena bencinskega goriva NMB 95 za 0,5 %, cena kurilnega olja pa je nižja za 3,1 %. V 2014 je delež davkov v ceni dizelskega goriva D2 znašal 50,5 %, za bencinsko gorivo NMB 95 je znašal skoraj 60 %, pri kurilnem olju pa je delež davkov v maloprodajni ceni znašal 30,6 %.
Leta 2014 so bile maloprodajne cene neosvinčenega bencina NMB 95 v primerjavi s povprečjem EU-28 višje za 10 %, za dizelsko gorivo D2 pa nižje za 14 %.


Podatki za Slovenijo

 

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Podatke o cenah energentov objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Cene energetskih virov za vse porabniške skupine.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Ema Mišič) oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 11.11.2015.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
V letu 2007 je bilo sprejeto dopolnilo k Direktivi 90/377/EC, ki ureja zbiranje cen električne energije in zemeljskega plina z novo metodologijo. Zato cene, ki so od januarja 2008 preračunane in prikazane v skladu z novo metodologijo, niso primerljive s predhodno objavljenimi cenami.
Polletni podatki o cenah električne energije od januarja 1992 do vključno julija 2007 po stari metodologiji se nahajajo na tej povezavi. Podatki o cenah po stari metodologiji zbiranja podatkov so zbrani glede na tipične porabniške skupine in sicer: Ie za električno energijo v industriji, Dc za električno energijo v gospodinjstvih, I3-1 za zemeljski plin v industriji in Dc za zemeljski plin v gospodinjstvih.
Po novi metodologiji pa so predstavljene naslednje reprezentativne skupine: pri industrijskih odjemalcih: I3 za porabnike zemeljskega plina in Id za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D2 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.
Podatki za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer cene, ki so veljale 1. januarja, objavi SURS v drugem tednu marca, cene, ki veljajo 1. julija tekočega leta, pa SURS objavi v drugem tednu septembra.
Cene za električno energijo in zemeljski plin po posameznih porabniških skupinah spremlja Statistični urad RS, od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv, vendar le od leta 1999 naprej. Cene goriv pred tem letom so dostopne pri trgovcih goriv (Petrol).
Metodologija obdelave podatkov:
Cene energije, ki jih objavlja SURS, so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah ne odražajo realnih sprememb. Realne spremembe v cenah odražajo samo realne cene, ki jih izračunamo tako, da nominalne cene deflacioniramo z deflatorjem DBP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Cene energije, ki so prikazane v podatkovnem listu, so realne cene, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne cene pretvorili na raven realnih leta 1995. Realne cene 1995 so bile pretvorjene v evre 1995 z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja Banke Slovenije v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo primerljivost cen energije v Sloveniji s povprečnimi cenami v EU.
Realne cene energije so izračunane kot:
PRt = [(Pt*1/D1995,t)/dt1995]
PR-realne cene, P – tekoče cene, D – deflator, dt – devizni tečaj.
Geografska pokritost: EU-28.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča bolj kakovostno in dosledno analizo posameznega sektorja, le pri cenah goriv je bilo potrebno podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji (Petrol).
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Podatki odražajo cene po posameznih porabniških skupinah, ki so veljale na prvi dan v mesecu januarju in juliju. SURS objavlja cene, ki jih predhodno pridobi od dobaviteljev električne energije in zemeljskega plina in ne neposredno od porabnikov energije. V industriji je večina pogodb med dobavitelji in porabniki energije sklenjena za več let, cene pa se ponavadi znotraj posameznih porabnikov iste porabniške skupine razlikujejo, zato domnevamo, da SURSove cene po vsej verjetnosti ne odražajo dejanskih razmer na področju.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za druge države
Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat -   Tables by themes >  Environment and energy >  Energy Statistics - prices, Oil bulletin: pod povezavo Time series – History from 2005 onwards
Skrbnik podatkov: Eurostat, European Communities, kontakt: tren-oil-bulletin@ec.europa.eu
Datum zajema podatkov za kazalec: 11.11. 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
V bazi Oil bulletin so zbrani podatki o cenah pogonskih goriv po posameznih državah članicah na tedenskem nivoju. V preglednici so podatki o cenah goriv brez in z upoštevanimi davki po državah EU. Cene katere smo uporabili so cene, ki so veljale 4. januarja posameznega leta za posamezno državo članico. Metodologija zbiranja podatkov je opisana tukaj.
Metodologija obdelave podatkov: Cene za posamezno državo so določene kot uteženo povprečje cen držav članic.
Geografska pokritost: glej zgoraj (podatki za Slovenijo).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za NMB 95 in D2 je Eurostat, kar omogoča kakovostnejšo in konsistentno ter predvsem pregledno analizo posameznega sektorja.
- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjave med cenami in njihovimi trendi po državah članicah verjetno ne odražajo povsem dejanskih razmer na področju, predvsem zaradi razlik v kakovosti produktov, različnih tržnih praksah in razlikah v strukturi trga pogonskih goriv med državami članicami EU.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1


TWITTER